Jedro

Tožeča stranka je navedla v tožbi vrednost spornega predmeta 150.000 din. Tega ni spremenila s kasnejšima rezširitvama tožbenega zahtevka. Toženec navedbi vrednosti spornega predmeta ni ugovarjal in tudi sam v svoji nasprotni tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta.

Na pravico do revizije kasnejše spremembe navedbe vrednosti spornega predmeta pri nespremenjenem tožbenem zahtevku nimajo vpliva. Zato revizijska navedba vrednosti spornega predmeta 2.000.000 SIT ne vpliva na dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka L. M. mora povrniti tožnici L. S. stroške odgovora na revizijo v znesku 40.200 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku L. S. (v nadaljevanju tožeče stranke). Ugotovilo je, da sta nepremičnini vl. št. 614 k.o... in vl. št. 417 k.o... skupno premoženje pravdnih strank in da znaša tožničin delež pri vl. št. 614 k.o... in premičninah, naštetih v izreku sodbe pod točko I. 4., 2950/10000, pri vl. št. 417 k.o... pa 4165/10000. L. M. (v nadaljevanju tožena stranka) je naložilo, da izstavi tožnici zemljiškoknjižno listino za vknjižbo njene solastninske pravice pri nepremičnini vl. št. 614 k.o..., tožnici pa, da izstavi zemljiškoknjižno listino tožencu za vknjižbo njegovega deleža pri nepremičnini vl. št. 417 k.o...

Toženčev nasprotni tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Tožena stranka vlaga revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje.

Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve ali druge stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da revizijsko sodišče revizijo zavrže, podrejeno, da jo zavrne.

Revizija je bila vročena tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 29/99 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je navedla v tožbi vrednost spornega predmeta 150.000 din. Tega ni spremenila s kasnejšima razširitvama tožbenega zahtevka. Toženec navedbi vrednosti spornega predmeta ni ugovarjal in tudi sam v svoji nasprotni tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta.

Z Zakonom o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 17/91) je bilo uzakonjeno menjalno razmerje prejšnje in nove valute 1:1. V skladu s tem je sodišče prve stopnje navedlo vrednost spornega predmeta 150.000 SIT.

Za pravico do revizije je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (39. člen in drugi odstavek 44. člena ZPP, enako 35. člen in drugi odstavek 40. člena prej veljavnega ZPP 1977). V obravnavani zadevi je to znesek 150.000 SIT. Na pravico do revizije kasnejše spremembe navedbe vrednosti spornega predmeta pri nespremenjenem tožbenem zahtevku nimajo vpliva. Zato revizijska navedba vrednosti spornega predmeta 2.000.000 SIT ne vpliva na dovoljenost revizije.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta v celoti znaša 150.000 SIT, izpodbijani del sodbe ne more imeti večje vrednosti. Ta vrednost pa ne zadostuje za dovoljenost revizije. Zato je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP revizijo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno.

Stroške odgovora na revizijo je sodišče tožeči stranki priznalo na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP. Stroški obsegajo odvetniški honorar za sestavo odgovora na revizijo od vrednosti 150.000 SIT z davkom na dodano vrednost ter takso.