Jedro

Vročitev tožbe s pozivom za odgovor in opozorilom na posledice, če toženka na tožbo ne odgovori, ki je bila opravljena s fikcijo na naslovu, kjer ima toženka prijavljeno stalno bivališče, ni bila pravilna. Pogoj za pravilno vročitev je, da je vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da se mora v 15 dneh izseliti iz stanovanja, posamezni del stavbe 1, v stavbi št. 61 na parceli št. 350/10, k. o. ..., na naslovu A., in nepremičnino prosto oseb, živali in stvari vrniti v posest tožniku. Toženki je še naložilo, da mora tožniku plačati 643,65 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep je toženka vložila pravočasno pritožbo v kateri navaja, da dejansko ne živi na naslovu B., kamor ji je bila s fikcijo vročena tožba v odgovor. Pri tem opozarja, da je že sam tožnik v tožbi navedel, da toženka dejansko prebiva na naslovu A. 3. V odgovoru na pritožbo tožnik pritrjuje izpodbijani odločitvi in predlaga zavrnitev pritožbe. Ob tem opozarja, da je poštar očitno ocenil, da vročitev na B. lahko opravi, opozarja, da je toženka pritožbi priložila tudi fotografijo hišnega predalčnika, ki ga ima na B. in da je tudi zatrjevala, da na ta naslov prihaja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zamudna sodba je posledica toženčeve pasivnosti - dejstva, da toženec ne odgovori na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena. Ne gre za kaznovanje njegove neaktivnosti, ampak specifičen način toženčevega disponiranja. Vzpostavlja se domneva, da toženec priznava tožnikove trditve, na katere se opira tožbeni zahtevek, ki je mogoča zato in le tedaj, ko je bil toženec seznanjen s tožnikovimi trditvami (oziroma mu je bilo to vsaj omogočeno) in ko je bil poučen o pravni posledici opustitve odgovora na tožbo. Življenjske izkušnje namreč kažejo, da se toženčeva neopravičena pasivnost ne more razumeti drugače, kot da priznava tožbene trditve.1

6. V obravnavani zadevi se je po izdaji zamudne sodbe izkazalo, da toženka tožbenih navedb ne priznava, saj trdi, da nanje ni odgovorila, ker jih ni poznala oziroma ji tožba ni bila vročena. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba toženki vročena s tako imenovano fikcijo vročitve. Namen določb o nadomestnem vročanju in vročanju s tako imenovano fikcijo vročitve je v zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva ob hkratni zagotovitvi razumnega pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem vendarle seznanil oziroma imel razumno možnost, da za pisanje zve.2 Takšna vročitev s fikcijo pa je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavila svoje pravice v postopku.

7. Toženka je v predmetni zadevi zatrjevala in tudi izkazala, da v času vročanja tožbe v odgovor ni dejansko prebivala na naslovu B., zato do veljavne vročitve s fikcijo na tem naslovu ni moglo priti. Da ni prebivala na tem naslovu izhaja že iz tožbenih navedb, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba. Tožnik je namreč to navedel v zadnjem odstavku na 4. strani tožbe. Ker enako v pritožbi trdi tudi toženka (torej, da dejansko ne prebiva na naslovu B.), to med strankama ni sporno, glede na to, da je to dejstvo zapisano že v tožbi, pa bi moralo biti poznano tudi sodišču prve stopnje. Že na tej podlagi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da vročitev tožbe s pozivom za odgovor in opozorilom na posledice, če toženka na tožbo ne odgovori, ki je bila opravljena s fikcijo na naslov B., kjer ima sicer toženka prijavljeno stalno bivališče, ni bila pravilna, saj je pogoj za pravilno vročitev, da je vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.3 Vročanje torej ni bilo uspešno, zaradi česar niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, podana pa je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi toženke ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Zaradi nepravilne vročitve sodbe bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tožbo s prilogami in ustreznim opozorilom znova vročiti toženki v odgovor. Pritožbeno sodišče se je za razveljavitev zamudne sodbe odločilo, ker sojenja pred sodiščem prve zaradi specifične situacije sploh (še) ni bilo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 J. Zobec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, 2009, stran 91. 2 Prim. sklep VSRS II Ips 95/2016. 3 Tako npr. VSL sodba in sklep I Cp 2791/2013 , VSL sklep II Cp 3202/2013 , VSL Sklep II Cp 2177/2019 in druge.