Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik 100% poslovnega deleža v gospodarski družbi, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke sodnega/poslovnega registra AJPES.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. II K 36972/2011, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Hkrati je odločil, da tožnik šest mesecev od prejema te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP.
V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 18. 4. 2013 vložil prošnjo za dodelitev BPP in v njej navedel, da ni lastnik kapitalskih naložb. Iz sodnega/poslovnega registra AJPES pa izhaja, da je tožnik edini družbenik gospodarske družbe A. d. o. o., z osnovnim kapitalom družbe 7.500 EUR. To pomeni, da je v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel neresnične podatke. Tožnik naj bi neresnične podatke v prošnjah za dodelitev BPP navajal večkrat, zaradi česar mu je že bila izrečena prepoved vlaganja prošenj za BPP (ki pa se je iztekla 20. 3. 2014). Glede na navedeno je organ za BPP v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Tožnik zoper to odločitev vlaga tožbo, v kateri navaja, da je brezposeln, da je iskreno in resnično odgovarjal na vprašanja, ker njemu in njegovi družini zdravstveno zavarovanje „krije“ CSD. Navaja tudi, da je s sklepom SRG 2014/19296 izbrisan kot zastopnik družbe, da je v stečaju, da nima premoženja, niti sredstev za odvetnika. Meni, da se mu godi krivica, ki bo ogrozila položaj sedemčlanske družine.
Toženka na tožbo ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavanem primeru je organ za BPP zakonito zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker tožnik ni navedel vseh relevantnih podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga. V skladu z 20. členom ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec (v navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda o tem odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavnem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik 100 % poslovnega deleža v gospodarski družbi, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke sodnega/poslovnega registra AJPES.
Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da je bil tožnik s sklepom SRG 2014/19296 izbrisan kot zastopnik, saj je Okrožno sodišče v Ljubljani ta sklep izdalo 6. 5. 2014. Iz tega sklepa, ki ga tožnik prilaga tožbi, je razvidno, da je sodišče sklep o začetku stečajnega postopka izdalo 5. 5. 2014. To pomeni, da sta obe okoliščini, na kateri se tožnik sklicuje v tožbi, nastali po tem, ko je bilo z izpodbijano odločbo z dne 24. 4. 2014 odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP. Nova dejstva in novi dokazi pa se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).
V času vložitve zahteve za odobritev BPP in tudi v času izdaje izpodbijane odločbe je bil tožnik lastnik navedenega poslovnega deleža gospodarske družbe, tako kot je izhajalo iz registra AJPES.
Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti pavšalne tožbene navedbe o ogroženosti položaja sedemčlanske družine, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).