Jedro

Izvršba se v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZIZ začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, upnik pa praviloma ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine ne določa drugače, zato se je zaznamba sklepa o izvršbi pravilno opravila že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, na zaznambo tudi ne vpliva predlog, ki ga je v izvršilnem postopku vložila pritožnikova žena, kot tudi ne zemljiškoknjižni predlog slednje, ki ga je potrditvah pritožnika ta vložila dne 27.6.2006. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi (2. odstavek 148. člena ZZK-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri nepremičninah last nasprotnega udeleženca, vpisanih v vl. št. 18 k.o. U., zaznamovalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Sežani, z dne 25.5.2005, zaradi izterjave 4.172,97 EUR s pp. Obenem je vknjižilo hipoteko z zaznambo izvršljivosti terjatve v korist upnika B.R., v znesku 4.172,93 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi kot podrobneje izhaja iz sklepa o izvršbi do plačila in izvršilne stroške v znesku 168,15 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 25.5.2005 dalje. Odločilo je, da ta vknjižba učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe.

Zoper ta sklep se je pritožil udeleženec, to je dolžnik iz izvršilnega postopka in v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, čeprav ni prejelo listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, to je sklep o izvršbi z dne 25.5.2005, na katerem mora biti potrdilo o pravnomočnosti. V nadaljevanju pritožbe pritožnik povzema določbe 10., 40., 63. in 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in 45., 167. in 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-UPB4). Navaja, da v izpodbijanem sklepu ni navedena zakonska določba iz Zakona o zemljiški knjigi, na podlagi katere je po uradni dolžnosti na nepremičninah dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v korist upnika, zemljiškoknjižno sodišče ni navedlo materialno pravne zakonske podlage za svojo odločitev, čeprav bi jo moralo navesti, ker gre za odločitev sodišča po uradni dolžnosti, ki ima za dolžnika hude posledice. Pojasnjuje, da je zoper sklep o izvršbi z dne 25.5.2005 vložil ugovor z dne 14.6.2005 in v nadaljevanju zoper sklep z dne 25.7.2005 pritožbo z dne 29.8.2006, o kateri še ni bilo odločeno. Po oceni pritožnika je sodišče prve stopnje kršilo temeljna načela zemljiške knjige, ker je izdalo izpodbijani sklep, čeprav sklep o izvršbi z dne 25.5.2005 ni pravnomočen (po njegovi oceni je podlaga za vpis hipoteke pravnomočen sklep o izvršbi - 40. člen ZZK-1) in ni prejelo, niti ni moglo prejeti obvestila izvršilnega sodišča, kateremu bi morala biti priložena listina, pri tem pritožnik citira 86. člen ZZK-1. V nadaljevanju pritožnik opozarja na 2. odstavek 45. člena ZIZ, pri tem navaja, da ta določba ne pomeni, da bi sodišče smelo dovoliti vpis v zemljiško knjigo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Po njegovem nobena zakonska določba ZIZ ne dovoljuje zemljiškoknjižnemu sodišču, da bi smelo po uradni dolžnosti odločati o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Pritožnik navaja, da izvršba na nepremičnino pomeni zanj in za njegovo ženo hudo psihično bremenitev, njegova žena T.V. je vložila predlog za intervencijo v sili in stiski in predlagala sodišču, da sprejme njeno intervencijo za poplačilo po sklepu o izvršbi v višini 2.357.272,22 SIT. Predlagala je poplačilo celotne terjatve upnika v roku do 22.12.2006. V nadaljevanju pritožbe pritožnik pojasnjuje, da je nepremičnina v vl. št. 18 k.o. U. skupno premoženje pridobljeno v zakonski zvezi, njegova žena je vložila predlog za vknjižbo lastninskega deleža na nepremičnini in je bil ta vložen dne 27.6.2006, vse do sedaj pa zemljiškoknjižno sodišče o njem ni odločilo. Pritožnik še meni, da je sodišče prve stopnje postopalo v nasprotju z ustavno zagotovljenimi pravicami (pravico do zasebne lastnine – 33. člen Ustave RS in pravico do pridobivanja in uživanja lastnine – 67. člen Ustave RS).

Pritožba ni utemeljena.

Srž pritožbenih navedb je, da je izpodbijani sklep preuranjen, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen. Zatrjevanje pritožnika v tej smeri ni utemeljeno, ravno tako ni utemeljen njegov očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo 33. in 67. člen Ustave RS. V obravnavani zadevi je predmet zaznambe sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, zemljiški knjigi pa je bil pravilno vročen pred pravnomočnostjo, na podlagi 2. odstavka 45. člena ZIZ. Pritožnik je torej spregledal, da ne gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ko se vroči zemljiški knjigi zaradi zaznambe šele, ko postane pravnomočen (3. odstavek 45. člena ZIZ). Upoštevajoč navedeno je bilo pravilno tudi postopanje zemljiškoknjižnega sodišča. Na podlagi 1. odstavka 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. K obvestilu mora biti priložen sklep o izvršbi. Izvršba se v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZIZ začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, upnik pa praviloma ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine ne določa drugače, zato se je zaznamba sklepa o izvršbi pravilno opravila že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, na zaznambo tudi ne vpliva predlog, ki ga je v izvršilnem postopku vložila pritožnikova žena T.V., kot tudi ne zemljiškoknjižni predlog slednje, ki ga je potrditvah pritožnika ta vložila dne 27.6.2006. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi (2. odstavek 148. člena ZZK-1). Če bo dolžnik z ugovorom uspel in bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavilo oz. spremenilo tako, da bo predlog za izvršbo na nepremičnine zavrnilo oz. zavrglo, bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu z 90. členom ZZK-1, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe. Pritožnik se, ko trdi, da je podlaga za vpis pravnomočni sklep o izvršbi, nepravilno sklicuje na 40. člen ZZK-1, saj se ta nanaša na listine, ki so podlaga za vknjižbo s katerimi se doseže oz. izkaže pridobitev oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, v obravnavani zadevi pa gre za zaznambo izvršbe (86. člen ZZK-1) in v posledici te zaznambe za vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti (88. člen ZZK-1). V zvezi s trditvijo, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo zakonske podlage, na katerega je oprlo svojo določitev, je potrebno povedati, da sme zemljiškoknjižno sodišče na prvi stopnji odločiti ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oz. jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o predlogu za vpis oz. o vpisu, v katerem se odloča po uradni dolžnosti (123. člena ZZK-1). Poleg tega mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oz. zavrne zemljiškoknjižni predlog oz. odloči, da se vpis ne opravi (3. odstavek 152. člen ZZK-1). Sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep torej sklepa ni bilo dolžno obrazložiti, iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je bilo pritožniku jasno, da je sodišče prve stopnje dovolilo zaznambo izvršbe na podlagi določila 86. člena ZZK-1, ko je po uradni dolžnosti odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi ter na podlagi 88. člena ZZK-1, ko je po uradni dolžnosti dovolilo vknjižbo hipoteke.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožba ni utemeljena, zato je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP, v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP), pri tem pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP). Hkrati je dovolilo še izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa kot to določa 2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1.