Jedro

Če je s prvostopenjsko sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijan upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek, to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidentke ni dokončno odločeno, kar pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1. Rešitev iz procesnega položaja, v katerem je sodišče prve stopnje že tretjič ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo prvostopenjskega organa in vrnilo zadevo v ponoven postopek, je možna na dva načina: da tožena stranka (njen prvostopenjski organ) ravna v skladu z napotki sodišča, kar bi bil dolžan storiti po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ali pa da ponovno odloči kot doslej in to še dodatno posebej utemelji, v primeru ponovnega upravnega spora pa zahteva odločitev sodišča prve stopnje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1).

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo Občinske uprave Občine Postojna, št. 35402-3/2006-29 z dne 20. 8. 2012, in zadevo vrnilo temu prvostopenjskemu organu v ponoven postopek ter odločilo o stroških postopka. Z navedeno odločbo je bila tožeči stranki odvzeta koncesija za opravljanje obvezne gospodarske javne službe opravljanja ... dejavnosti, urejena s koncesijsko pogodbo, št. 35402-3/2006-2 z dne 23. 5. 2006, ki je bila sklenjena na podlagi podelitve koncesije z odločbo Občine Postojna, št. 40505-56/2006 z dne 12. 9. 2005 (1. točka izreka odločbe); in odločil, da koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije (2. točka izreka odločbe). Drugostopenjski občinski upravni organ - župan - pa je pritožbo tožeče stranke zavrnil z odločbo, št. 35402-3/2006-32 z dne 30. 8. 2012. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnih spisov izhaja, da je občina z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah ustanovila režijski obrat za dejavnost, ki je z odločbo in koncesijsko pogodbo bila dodeljena tožeči stranki. Ker navedena koncesijska pogodba z ustanovitvijo režijskega obrata še ni prenehala, pogoji za njegovo ustanovitev po določbi 16.a člena Odloka o gospodarskih javnih službah niso bili izpolnjeni. Navaja tudi, da tožena stranka v postopku odvzema koncesije ni navedla standardov in normativov, na katerih bi zagotavljanje gospodarske javne službe lahko potekalo v režijskem obratu, zato ni izkazala utemeljenega javnega interesa za prenehanje izvajanja dejavnosti koncesionirane javne gospodarske službe in niso izpolnjeni pogoji za odvzem koncesije, določeni v Zakonu o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS) in občinskih odlokih.

3. Zoper navedeno sodbo je po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Meni, da je ne glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki toženi stranki v primerih, kot je obravnavani, zaradi pomanjkanja pravnega interesa odreka možnost za vložitev revizije, v konkretnem primeru, zaradi nerešljivega pravnega položaja, v katerem se je znašla tožena stranka ter pomembnosti pravnega vprašanja, treba revizijo dovoliti. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je tožena stranka izkazala obstoj javnega interesa za odvzem koncesije po določbi druge alineje prvega odstavka 44. člena ZGJS. Tožena stranka je v prvostopenjski odločbi izčrpno obrazložila pravno relevantne okoliščine o obstoju javnega interesa za odvzem koncesije, ZGJS pa ne določa posebnega postopka ugotavljanja javnega interesa. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo določil veljavnih občinskih odlokov, in sicer 4. člena Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju Občine Postojna (začel veljati 11. 7. 2009), ki določa, da na pokopališčih v KS Postojna opravlja pokopališko dejavnost režijski obrat v okviru občinske uprave Občine Postojna, na vseh ostalih pokopališčih pa posamezne krajevne skupnosti. Dodaja, da bi ravnanje v skladu s pravnim mnenjem sodišča prve stopnje privedlo do materialno nepravilne odločitve, ker bi moral upravni organ odločiti v nasprotju z veljavnim občinskim odlokom, saj upravni organ nima pooblastila za ravnavanje v skladu z doktrino exceptio illegalis. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.

6. V obravnavani zadevi je s prvostopno sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu občinskemu upravnemu organu v ponoven postopek. To pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe prvostopenjskega upravnega organa, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidenta ni dokončno odločeno, kar pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel sodbo.

7. Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne v ponovno odločanje (čeprav že tretjič), ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1. 8. Zato v obravnavani zadevi (ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi, odpravljena odločitev prvostopenjskega občinskega organa in je ta postala kot organ lokalne skupnosti zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, se je zaradi učinkov odprave zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno) revizija ni dovoljena. Takšna odločitev predstavlja že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča (npr. zadeve X Ips 1390/2005, X Ips 820/2007, X Ips 679/2008, X Ips 495/2010).

9. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Sklicevanje revidenta (tožene stranke) na brezizhodni procesni položaj na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne more vplivati. Rešitev iz takega položaja pa je možna na dva načina: da tožena stranka (njen prvostopni organ) ravna v skladu z napotki sodišča, kar bi bil dolžan storiti po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ali pa da ponovno odloči kot doslej in to še dodatno posebej utemelji, v primeru ponovnega upravnega spora pa zahteva odločitev sodišča prve stopnje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

11. Ker revident z revizijo ni uspel, na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.