Jedro

Sodišče je pri presoji upravičenega interesa posameznega udeleženca postopka presojalo dejavnost, s katero se ti ukvarjajo, njihovo usposobljenost za delo z nepremičninami, stanovanjske razmere, osebne potrebe, dosedanje delo na kmetiji in vlaganja v nepremičnine.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se znesek skupnih stroškov v 8. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki jih je dolžan nasprotni udeleženec povrniti predlagateljicama zniža za 1.966,06 EUR (na 860.73 EUR).

II. V preostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo solastno premoženje predlagateljic J. K. in M. K. ter nasprotnega udeleženca A. Z. tako, da je solastne nepremičnine fizično razdelilo, kot izhaja iz izreka sklepa, z izplačilom razlike v vrednosti. Nasprotni udeleženec je tako dolžan plačati J. K. znesek 52.015,34 EUR, M. K. pa znesek 53.678,83 EUR. Na nepremičninah, ki so dodeljene nasprotnemu udeležencu, je sodišče dovolilo vpis zakonite zastavne pravice v korist predlagateljic za zavarovanje njunih terjatev do celotnega poplačila terjatev. V delu, ki se nanaša na parc. št. 2/29 in 3/0 k. o. X, je sodišče predlog zavrglo, zavrglo je tudi predlog za izrek denarne kazni. Glede stroškov je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljicama skupne stroške v višini 2.826,79 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ostale stroške krije stranka sama.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sklep izpodbija v celoti, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da se zoper sklep o zavrženju predloga glede dveh parcel in o zavrženju predloga za izrek denarne kazni ne pritožuje. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je višje sodišče v razveljavitvenem sklepu z dne 4. 3. 2015 dalo sodišču prve stopnje napotke, v kateri smeri mora odločati v ponovljenem postopku, in da je treba prvenstveno upoštevati določilo 70. člena SPZ. Napotek je bil podan v smeri, da bi vse nepremičnine prevzel nasprotni udeleženec, ob izplačilu deleža predlagateljicam. Sodišče ni docela sledilo tem napotkom in je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Drži, da je prvenstveni kriterij delitev v naravi in je sodišče prve stopnje sporne nepremičnine v naravi razdelilo, vendar pri tem ni upoštevalo upravičenega interesa posameznega udeleženca. Nasprotni udeleženec je ves čas zatrjeval, temu so pritrjevale predlagateljice, da vseskozi obdeluje kmetijo, da živi na domačiji svojih staršev in predlagateljici nikoli nista izkazali upravičenosti do dodelitve posameznih parcel. Nasprotni udeleženec je izkazoval interes, da vso domačijo, vključno s kmetijskimi parcelami, obdrži. Protispisna je navedba sodbe, da je sodišče pri odločanju o delitvi presojalo dejavnost, s katero se ukvarjajo udeleženci postopka, njihovo usposobljenost za delo in podobno. Če bi to presojalo, bi moralo vse nepremičnine nakloniti nasprotnemu udeležencu. Ni slediti sklepu, da je nasprotni udeleženec presplošno izkazoval svoj večji interes oziroma ekonomski interes obdržati vso kmetijo kot celoto. Ni štel, da bi posebej navajal, da gozdne parcele rabi za sekanje drv, da travnike potrebuje za košnjo. Na drugi strani predlagateljici nista koristili teh parcel, čemu bi jih sodišče sedaj njima naklonilo. Sklepa se ne da preizkusiti, saj sodišče ni navedlo, v čem je večji interes predlagateljic, podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotni udeleženec se tudi ne strinja z zaključki sklepa, da je o večjem deležu nasprotnega udeleženca na stanovanjski hiši pravnomočno odločeno, da gre za res judicato. Drži, da je teklo v zvezi z vlaganji nasprotnega udeleženca v hišo kar nekaj pravd. Ni za prezreti, da je tisto, kar je nasprotni udeleženec dobil z darilno pogodbo od očeta, šteto v njegov dedni delež in so na tem participirale tudi druge dedinje. Nasprotni udeleženec ves čas zatrjuje, da mu pripada mansardni del hiše, ki je bil zgrajen še v času življenja pokojnega očeta. Ta del je tudi cenilec posebej ocenil in bi moral biti izločen v denarnem smislu. Nasprotni udeleženec ni vtoževal večjega deleža iz naslova izgradnje zadnje etaže stanovanjske hiše, kar je razvidno iz sodb P 197/2 in P 269/2008, zato ne drži, da so nasprotnemu udeležencu priznana vsa njegova vlaganja. Ta vlaganja so bila izvršena po prejemu darila in v času življenja darovalca, zato mu pritečejo obligacijske pravice. Stvarnopravnega zahtevka nasprotni udeleženec ni uveljavljal, zato ima sedaj pravico, da se mu to pri razdružitvi prizna. Darilna pogodba namreč nikoli ni bila sprovedena v zemljiški knjigi. V zapuščinskem postopku je pokojna ... prikrajšala dedni delež nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je torej upravičen, da se vrednost njegovih vlaganj upošteva pri razdružitvi. Dejansko stanje zadeve je glede tega vprašanja zmotno in nepopolno ugotovljeno. Nasprotni udeleženec šteje, da so vse določene vrednosti deležev posameznih solastnikov nerealno visoko ocenjene. Vrednost zapuščine pokojne ... je ocenjena na 21.076,76 EUR, ta vrednost je porazdeljena po sklepu o dedovanju na vse udeležence, delež pokojne ... v času trajanja nepravdnega postopka je ocenjen bistveno več. Potrebna je korekcija cenitev, ker se je stanje spremenilo, tako da so nepremičnine starejše, manj tržno zanimive in s trendom padanja vrednosti. Tudi v stroškovnem delu sklep ni pravilen. Sodišče je kot skupne stroške upoštevalo sodne takse, ki jih je plačala predlagateljica, ne pa sodnih taks, ki jih je plačal nasprotni udeleženec. Angažiranje izvedenca geodetske stroke ni bilo potrebno, ker je nasprotni udeleženec ves čas zatrjeval, da delitev hiše oziroma vzpostavitev etažne lastnine ni možna. Nasprotni udeleženec zato ni dolžan participirati na teh stroških, nastali so po krivdi predlagateljic. Sodni stroški so stroški sodnih taks in sam nasprotni udeleženec je imel za 1.901,30 EUR sodnih stroškov. Ni upoštevan interes udeležencev postopka, upoštevan je očitno interes predlagateljic, da si na parc. št. 1 k. o. X ne lastijo lastninske pravice, ne pa interes, da v last pridobijo kmetijske parcele. Ni na mestu stališče sklepa, da se kot osnova za odmero stroškov upoštevajo solastniški deleži na prej omenjeni parceli. Odločitev o skupnih stroških postopka se ne more preizkusiti in je v nasprotju s 116. členom ZNP.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje vse nepremičnine dodeliti nasprotnemu udeležencu ob izplačilu deležev predlagateljic. Na zadnjem naroku za glavno obravnavo je nasprotni udeleženec na izrecno vprašanje sodišča povedal, da denarja za poplačilo, da bi lahko prevzel celotno kmetijo nima, zato so drugačne pritožbene navedbe o utemeljenosti prevzema celotne kmetije neutemeljene. Odločitev sodišča, da nepremičnine fizično razdeli z izplačilom razlike vrednosti je pravilna. Sodišče je pri presoji upravičenega interesa posameznega udeleženca postopka presojalo dejavnost, s katero se ti ukvarjajo, njihovo usposobljenost za delo z nepremičninami, stanovanjske razmere, osebne potrebe, dosedanje delo na kmetiji in vlaganja v nepremičnine in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Ravno na podlagi presoje navedenih okoliščin je sodišče večino nepremičnin dodelilo nasprotnemu udeležencu. Pravilni pa so tudi razlogi (iz 9. točke obrazložitve), da je bila glede ostalih zemljišč trditvena podlaga nasprotnega udeleženca podana le na splošno in niti nasprotni udeleženec niti predlagateljici niso izkazovali (bolj) upravičenega interesa na teh zemljiščih. Sodišče je zato pravilno, upoštevajoč tudi večja solastniška deleža predlagateljic, predlagateljicama dodelilo parcele, navedene v izreku sklepa in v 11. in 12. točki obrazložitve tako, da je posamezni predlagateljici dodelilo zemljišča, ki v naravi tvorijo kompleks. Ker je nasprotni udeleženec prejel več nepremičnin, kot mu jih glede na njegov delež pripada, je sodišče odločilo tudi o izplačilu razlike v vrednosti.

5. Konkretnega izračuna pritožba ne izpodbija, navaja pa, da so vrednosti deležev nerealno visoko ocenjene, kar utemeljuje s primerjavo vrednosti zapuščine pokojne ..., ki je bila v zapuščinskem postopku ocenjena na 21.076,76 EUR, v času trajanja nepravdnega postopka pa je bil njen delež ocenjen višje. Nasprotni udeleženec ne navaja, da bi cenitev v zapuščinskem postopku temeljila na izvedeniškem mnenju, medtem ko je bila v tem nepravdnem postopku vrednost ugotovljena na podlagi izdelanih izvedeniških mnenj. Takšno sklicevanje na vrednost v zapuščinskem postopku in drugačna ocenitev v zapuščinskem postopku zato ne more predstavljati razloga, da bi bila nujno potrebna korekcija cenitev, kot v pritožbi neutemeljeno in le pavšalno zatrjuje nasprotni udeleženec.

6. Neutemeljene so vse pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca glede upoštevanja vlaganj, ki jih je izvršil v sporne nepremičnine. Med udeleženci postopka je potekalo že več pravdnih postopkov, v katerih je nasprotni udeleženec uveljavljal višji solastninski delež in vlaganja v sporne nepremičnine. Med drugim je potekala tudi pravda zaradi ugotovitve obsega zapuščine po pokojnem očetu A. Z. pod opr. št. P 139/88 pred Temeljnim sodiščem v Krškem, zato nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja, da je upravičen do priznanja vrednosti vlaganj pri razdružitvi, ker mu v zapuščinskem postopku po očetu ni bil priznan večji delež zaradi teh vlaganj. Tudi predmetni nepravdni postopek je sodišče prekinilo in nasprotnega udeleženca zaradi vlaganj z namenom pridobiti večji solastniški delež napotilo na pravdo, vendar s svojim zahtevkom ni uspel. Njeno zavzemanje za upoštevanje vrednosti vlaganj pri razdružitvi zato ni utemeljeno.

7. Delno je utemeljena pritožba glede stroškovne odločitve sodišča prve stopnje. Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje, ki je kot skupne stroške pravilno upoštevalo stroške izvedencev in stroške sodnih taks, upoštevalo le sodne takse, ki sta jih uveljavljali predlagateljici, ne pa tudi s strani nasprotnega udeleženca priglašenih sodnih taks v višini 1.901,30 EUR. Ta znesek je tako treba upoštevati pri skupnih stroških postopka, ki pravilno znašajo 8.548,54 EUR.

8. Neutemeljena pa je navedba nasprotnega udeleženca, da ni dolžan participirati na stroških izvedenca geodetske stroke in da naj bi ti nastali po krivdi predlagateljic. Predlagateljici sta predlagali le, da se jima dodeli del kmetijskih zemljišč, ne pa tudi del hiše, glede te je bil podan interes že pokojne prve predlagateljice. Gre za skupne stroške, ki se delijo tako kot ostali skupni stroški udeležencev.

9. Neutemeljena je tudi navedba, da ni mogoče preizkusiti odločitve o skupnih stroških postopka. Sodišče prve stopnje je namreč razloge za svojo odločitev navedlo. Ker so deleži na različnih nepremičninah različni, je upoštevalo, da predstavljajo sodne takse bistveno večje breme kot stroški izvedencev. Stroški za izvedenca gradbene stroke so bili večji kot stroški izvedenke kmetijske stroke, pretežni del objektov pa se nahaja na parc. št. 1/0 k. o. X. Sodišče je upoštevalo delež nasprotnega udeleženca na parc. št. 1/0 k. o. X, ne pa tudi (drugačnega) deleža na preostalih zemljiščih. Odločitev je mogoče preizkusiti. Drži pa, da odločitev vsebinsko ni pravilna, zato jo je sodišče druge stopnje spremenilo. Ker je sodna taksa odmerjena od celotne vrednosti nepremičnin, je ni mogoče razdružiti na takso, ki se nanaša na kmetijska in takso, ki se nanaša na stavbna zemljišča tako, da bi se upoštevali različni deleži pri različnih nepremičninah in skladno z z njimi odmerili stroški posameznih udeležencev. Izračun je zato mogoč le na način, da se izračuna delež, ki ga predstavlja prejeto premoženje nasprotnega udeleženca in predlagateljic glede na vrednost vseh nepremičnin. Predlagatelj je prejel v celoti parc. št. 1/0 k. o. X v vrednosti 118.493,47 EUR in ostala zemljišča v vrednosti 49.919,59 EUR. M. K. je prejela zemljišča v vrednosti 12.016,86 EUR, J. K. pa zemljišča v vrednosti 13.679,87 EUR. Celotna vrednost nepremičnin tako znaša 194.109,80 EUR. Predlagatelj je torej prejel skupno nepremičnine v vrednosti 168.413,06 EUR in je dolžan izplačati M. K. 53.678,83 EUR, J. K. pa 52.015,34 EUR, skupno torej 105.694,17 EUR, kar je treba odšteti od vrednosti prejetih nepremičnin. Preostalih 62.718,90 EUR predstavlja 32,31 % vrednosti vseh nepremičnin, ki so se delile, zato mora nasprotni udeleženec v tem deležu povrniti skupne stroške predlagateljicama. Od skupnih stroškov 8.548,54 EUR tako na nasprotnega udeleženca odpade 2.762,03 EUR stroškov. Ker je 1.901,30 EUR že plačal, je predlagateljicama dolžan povrniti 860,73 EUR skupnih stroškov postopka.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v stroškovnem delu delno spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V ostalem delu pritožba ni utemeljena. Ker sodišče druge stopnje v preostalem delu tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 154. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Nasprotni udeleženec glede odločitve o glavni stvari s pritožbo ni uspel, uspel je le delno v stroškovnem delu, zato nosi sam svoje stroške tega pritožbenega postopka.