Jedro

Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na želeno destinacijo, bodisi prometna nesreča bodisi okvara vozila, ni prav nepričakovanega, zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ni utemeljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Proti sklepu se tožena stranka pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Navaja, da je pooblaščenka ravnala z ustrezno skrbnostjo in da v dani situaciji (nenadna okvara avtomobila in dejstvo, da je bila slučajno brez mobilnega telefona, ki se ji je prejšnji dan pokvaril) ni mogla ravnati drugače. Na pot je šla pravočasno, ni pa možno računati z vsemi mogočimi naključji. Od sosedov, kamor je pripešačila, je kar najhitreje poklicala taxi, v upanju, da bo na narok še pravočasno prišla. Predlaga, da sodišče zasliši njo in taksista. Meni, da se sodišče ni potrudilo zadeve vsebinsko raziskati, pač pa se je je lotilo formalistično.

Tožnik je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter opredelil svoje stroške v zvezi z odgovorom.

Pritožba ni utemeljena.

Ocena sodišča prve stopnje, da je toženka predlog vložila iz očitno neupravičenega razloga, je povsem pravilna (2. odst. 120. čl. ZPP). Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na želeno destinacijo, bodisi prometna nesreča bodisi okvara vozila, ni prav nič nepričakovanega, kot to pravilno ocenjuje sodišče prve stopnje. Zelo neskrbno pa je, če se odvetnik na pot na narok ravno zategadelj poda brez mobilnega telefona, kar je dandanes ne le običajno, pač pa tudi nujno sredstvo komuniciranja. Nenavadno naključje, da se ji je ravno prejšnji dan (tudi) le-ta pokvaril, ne more biti ustrezno opravičilo, saj bi si bila dolžna (do načrtovanega nakupa novega aparata) zagotoviti uporabo nekega drugega aparata. V slednjem primeru (torej če bi pri sebi odvetnica imela telefon) ji ne bi bilo treba izgubljati dragocenega časa s hojo do sosedovega stacionarnega telefona, pač pa bi ustrezen taxi servis pridobila že precej prej. Če ga ne bi, pa bi to eo ipso pomenilo, da se je na narok odpravila prepozno, brez nujno potrebne časovne rezerve.

Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep potrditi, saj tudi kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, v postopku na prvi stopnji ni bilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP), odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato tudi tožnik sam krije svoje stroške v zvezi z njim (155. čl. ZPP).