Jedro

V izpodbijani, še ne pravnomočni odločbi, je zaradi zaradi previsoke (70%) uporabljene davčne stopnje izpodbijana odločitev v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča in s tem nepravilno uporabljeno materialno pravo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0610- 589/2015-18(01321-46, 01321-47) z dne 7. 8. 2015 se odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijano odločbo v zadevi davčnega inšpekcijskega nadzora odmere davka po 68.a členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) za obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2013 zaradi ugotovljenih nepravilnosti odmeril in naložil v plačilo davek po 68.a členu ZDavP-2 od davčne osnove 122 740,82 EUR po stopnji 70% v znesku 85 918,57 EUR s pripadajočimi obrestmi, obračunanimi od vključno 31. 5. 2012 do dneva izdaje te odločbe.

2. Ministrstvo za finance je kot drugostopenjski davčni organ z odločbo št. DT-499-21-150/2015-3 z dne 24. 5. 2017 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnilo kot neutemeljeno.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu ter predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in v zadevi samo odloči, oziroma podrejeno, da odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. V obeh primerih predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je dala odgovor na tožbo. V odgovoru prereka tožbene navedbe in vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba je utemeljena.

6. V 68. a členu ZDavP-2, na katerem davčni organ temelji svojo odločitev, je med drugim določeno, da se postopek po tem členu uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek (cenitev) uveden (tretji odstavek), v četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da se od davčne osnove, ugotovljene po drugem odstavku tega člena, izračuna in plača davek po 70% stopnji, ki se šteje za dokončni davek.

7. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-113/17 z dne 30. 9. 2020 odločilo, da se zaradi neskladnosti z 29. členom Ustave četrti odstavek 68. a člena razveljavi, kolikor določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - UPB, 32/12 in 94/12), ter da se zaradi neskladnosti s 155. členom Ustave tretji odstavek istega člena razveljavi, kolikor se na njegovi podlagi lahko obdavčijo tudi nenapovedani dohodki, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1. 2009. 8. Skladno s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) se del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 145/2020 z dne 16. 10. 2020, razveljavitev pa je skladno s 43. členom ZUstS začela učinkovati naslednji dan, to je 17. 10. 2020. 9. Določbe tretjega in četrtega odstavka 68.a člena ZDavP-2 se torej v še nepravnomočno rešenih zadevah uporabijo na način, ki ga je določilo v svoji odločbi Ustavno sodišče. Kar za konkreten primer pomeni, da je v izpodbijani, še ne pravnomočni odločbi, zaradi zaradi previsoke (70%) uporabljene davčne stopnje izpodbijana odločitev v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča in s tem nepravilno uporabljeno materialno pravo..

10. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči skladno s spremenjeno materialnopravno podlago, ki izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča. Ker je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti že iz navedenih razlogov, sodišče utemeljenosti ostalih ugovorov, ki jih tožnik uveljavlja v tožbi, ni presojalo.

11. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

12. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, je sodišče na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo o tožbi brez glavne obravnave.