Jedro

Kadar je dejansko stanje v sporu majhne vrednosti med strankama sporno in ena od strank zahteva, da sodišče opravi narok za glavno obravnavo, ni pogojev za izdajo odločbe brez razpisa naroka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišče v Domžalah, opr. št. I 406/2007 z dne 28. 5. 2007, obdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Hkrati je tožencu naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 221,27 EUR pravdnih stroškov.

Zoper takšno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec, ki predlaga, da višje sodišče sodbo razveljavi in zavrne tožbeni zahtevek, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Toženec meni, da je sodišče zagrešilo kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP), saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami. Poudarja, da mu je bila kršena pravica do dokazovanja in ne razume odločitve sodišča prve stopnje, da o zadevi odloči brez naroka, saj niso bili izpolnjeni pogoji po 454. členu ZPP. Če bi sodišče pravilno izvedlo dokazni postopek in bi tožencu dopustilo dokazovanje, bi lahko ugotovilo, da v spisu ni nobene listine, ki jo je sestavila Z. M. d.d., kot to napačno ugotavlja sodišče v obrazložitvi sodbe. Ugotovilo bi tudi, da pripisa »delni kasko« na izjavi o škodnem dogajanju iz avtomobilskega zavarovanja ni zapisala Z. M. d.d., kot to zaključi sodišče v obrazložitvi sodbe, temveč je to zapisal sam toženec, ko je sestavil izjavo, nanaša pa se na obliko prejšnjega zavarovanja pri Z. M. d.d., ne pa na dejstvo, da naj bi bil uveljavljen delni kasko, kot to zmotno zaključuje sodišče. Tožeča stranka za toženca ni opravila nobene storitve, za katero ne bi prejela plačila, saj je bila zavarovalna vsota tudi potrditvah tožeče stranke korektno poravnana. Če ima tožeča stranka dodaten zahtevek za plačilo, bi ga morala ustrezno argumentirati še s čim drugim, kot je izpis odprtih postavk, saj ta ne more izkazovati temelja terjatve.

Toženec se pritožuje tudi zoper odločitev o teku zamudnih obresti in o pravdnih stroških.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Toženec utemeljeno opozarja, da niso bili izpolnjeni pogoji po 454. členu ZPP za izdajo odločbe brez razpisa naroka. Sodišče prve stopnje namreč v skladu z določbo 454. člena ZPP lahko izda sodbo brez razpisa naroka samo, (1) če med strankama dejansko stanje ni sporno in ni drugih ovir za izdajo odločbe oz. (2) če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah ni zahtevala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje med strankama sporno, poleg tega pa je toženec v pripravljalni vlogi z dne 10. 3. 2010 predlagal, da sodišče opravi narok. Ker sodišče ni opravilo glavne obravnave, pa bi jo moralo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti. Zato je višje sodišče v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odpraviti zgoraj opisano kršitev. V procesnem smislu je utemeljen tudi pritožbeni očitek, da je v sodbi podano nasprotje med listino (Izjavo o škodnem dogajanju iz avtomobilskega zavarovanja) in tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini te listine (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V materialnopravnem smislu pa pritožbeno sodišče opozarja, da bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati določbe Obligacijskega zakonika(2) o zavarovalni pogodbi, še posebej bo moralo biti pozorno na to, kdaj je zavarovalna pogodba sklenjena in pod kakšnimi pogoji jo je mogoče spremeniti oz. zvišati premijo(3). Ob odločanju o zakonskih zamudnih obrestih pa bo moralo biti sodišče prve stopnje pozorno na to, da je vezano na trditve pravdnih strank o pravno odločilnih dejstvih, v tem primeru o tem, kdaj je nastala zamuda.

Razveljavitev stroškovne odločitve, je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007-ZPP-UPB3 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 83/2001. (3) Sodna praksa se je do tega vprašanja izrekla v sodbah Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1079/2009 z dne 22. 4. 2009 in I Cp 3285/2008 z dne 28. 1. 2009 ter Višjega sodišča v Kopru Cpg 36/2008 z dne 18. 9. 2008.