Jedro

Sodišče prve stopnje po uveljavitvi ZIZ-A ne bi smelo več zavreči upnikovega predloga za izvršbo kot nepopolnega, ker v njem ni navedel podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa. Tega mu po spremembi III. odstavka 40. člena ZIZ ni več treba storiti, kadar izvršbo predlaga na podlagi verodostojne listine, tako spremenjena določba ZIZ pa se po I. odstavku 122. člena ZIZ-A uporablja tudi v postopkih, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njegovo uveljavitvijo. V teh primerih (razen izjem iz II. odstavka 122. člena, kamor pa obravnavana situacija ne sodi) se postopki nadaljujejo in dokončajo po ZIZ-A.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo.

Proti takšnemu sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožil upnik. V pritožbi je navedel, da prvostopno sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo III. odstavka 40. člena ZIZ, po katerem upnik pri izvršbi na podlagi verodostojne listine v predlogu ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, temveč v tem primeru sodišče po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih. Sklep je tako napačen, zato je upnik predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi je upnik zoper dolžnika dne 29.03.2002 predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine z rubežem njegovih denarnih sredstev in z rubežem premičnin. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom z dne 13.05.2002 pod pretnjo zavrženja izvršilnega predloga pozivalo k njegovi dopolnitvi z navedbo banke ali hranilnice, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke njegovega računa.

Dolžnik na poziv sodišča v danem roku res ni reagiral, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče v sedaj izpodbijanem sklepu, vendar pa je pri tem spregledalo, da je v vmesnem času prišlo do spremembe ZIZ z novelo ZIZ-A, ki je bistveno olajšala položaj upnikov, kadar izvršbo predlagajo na podlagi verodostojne listine. Po (z ZIZ-A) spremenjenem III. odstavku 40. člena upniki namreč v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine niso več dolžni navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, temveč te podatke pridobi sodišče samo, ko sklep o izvršbi postane pravnomočen.

Spremenjeni zakon je začel veljati 21.09.2002, zato ga prvostopno sodišče ni moglo upoštevati, ko je upnika pozivalo k dopolnitvi izvršilnega predloga 13.05.2002, moralo pa bi ga upoštevati pri izdaji sedaj izpodbijanega sklepa 29.03.2005, saj iz I. odstavka 122. člena ZIZ-A izhaja, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona (razen v primerih, izrecno navedenih v II. odstavku tega člena, kjer pa določba III. odstavka 40. člena ni omenjena).

To pomeni, da v času izdaje izpodbijanega sklepa upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni bilo treba več navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, zato ta ni bil nepopoln, kar je sodišču druge stopnje narekovalo ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa o njegovem zavrženju (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Tudi sicer pa sodišče prve stopnje upnikovega predloga ne bi smelo v celoti zavreči, saj je bila poleg na denarna sredstva izvršba predlagana še na dolžnikove premičnine, kar pomeni, da bo v nadaljevanju tega postopka sodišče prve stopnje ob ponovnem obravnavanju izvršilnega predloga moralo upoštevati obe izvršilni sredstvi.