Jedro

Sodišče mora tudi med postopkom zavarovanja ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je o določenem upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe zoper istega dolžnika že odločeno s pravnomočnim sklepom (v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov).

Tudi, če bi tožnik izkazal, da brez izdaje predlagane odredbe obstoji verjetna nevarnost, da bo sicer (če sodišče ne odredi rubeža denarnih sredstev) uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, ne more doseči izdaje predhodne odredbe, ker o njegovem zahtevku še ni odločeno (ne razpolaga z odločbo domačega sodišča). S predlogom za izdajo začasne odredbe pa tožnik ne more doseči namena, ki ga zasleduje, saj mu začasna odredba ne zagotavlja prednostne poplačilne pravice.

Razpolaganje s premoženjem pomeni prenos premoženja iz premoženjske sfere dolžnika v premoženjsko sfero tretje osebe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, odločitev o toženkinih stroških pritožbenega postopka pa se pridrži za odločbo o glavni stvari.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrglo predlog za zavarovanje z začasno odredbo, ki se glasi: "V zavarovanje denarne terjatve upnika, po sklepu o izvršbi, Okrajnega sodišča v Ljubljani, COVL, z dne 23. 12. 2016, opr. št. 0000VL 136525/2016, tj. glavnice v znesku 9.506,02€ s pp in odmerjenih stroškov upnika v znesku 186,00€ z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 4. 1. 2017 dalje do plačila se odreja: "1. Prepoved organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžnici ali komu drugemu po njenem nalogu izplačati z njenega računa denarnega zneska v višini 9.506,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti terjatve (računa) do dneva izvedbe plačila, za katerega je odredilo začasno odredbo z njenih naslednjih računov: - SI56 ..., odprt pri Banka A. d.d. Z vročitvijo tega sklepa o začasni odredbi organizaciji za plačilni promet je rubež opravljen in v korist upnice pridobljena zastavna pravica.

Organizaciji za plačilni promet se prepoveduje izplačati zarubljeni del zneska dolžniku, le temu pa se prepoveduje razpolaganje z zarubljenim delom prejemkov.

Organizacija za plačilni promet je dolžna upnici na njen poziv posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in kako je izvršila sklep o začasni odredbi oziroma ali je bila začasna odredba izvršena v celotnem znesku, v primeru delne izvršitve, pa v kolikšnem znesku.

2. Ta začasna odredba traja še trideset dni po nastopu pogojev za izvršbo.

5. Ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži izvršitve začasne odredbe.

6. Dolžnica je dolžna upnici povrniti stroške tega postopka, v roku 15 dni od dneva izdaje tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila pod izvršbo." Odločitev o stroških je v II. točki izreka pridržalo za končno odločbo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz "vseh" pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da predlogu za zavarovanje z začasno odredbo ugodi, tožencu pa naloži povrnitev vseh potrebnih stroškov tožeče stranke.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, da ni utemeljena, ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo ponovno vložen identičen predlog tožeče stranke za začasno odredbo. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem sporu je sodišče prve stopnje s sklepom II Pg 470/2017 z dne 29. 6. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 774/2017 z dne 4. 10. 2017 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke, z izpodbijanim sklepom pa je ponovno vložen predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje iste terjatve zavrglo na podlagi pravila o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), ker je ocenilo, da je nov predlog identičen predlogu, o katerem je že pravnomočno odločeno.

6. Pritožnik je v pritožbi zagovarjal stališče, da načela "ne bis in idem" v postopku odločanja, ki se ne nanaša na glavno stvar, ni mogoče uporabiti, kar naj bi izhajalo iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru Cpg 341/98, ter da je to načelo uporabno le v primeru, kadar se odloča s sodbo in ne s sklepom. Odločitev o izdaji začasne odredbe je vsebinska odločitev, o kateri sodišče odloči s sklepom (8. člen ZIZ). Za zavarovanje terjatev z začasno odredbo se uporabljajo določbe ZIZ (239. člen ZIZ), te pa za vprašanja, ki jih ZIZ ne ureja drugače, napotujejo na smiselno uporabo ZPP (15. člen ZIZ), torej tudi na smiselno uporabo določbe 319. člena ZPP, na katero se je pravilno sklicevalo tudi sodišče prve stopnje. To pa pomeni, da mora sodišče prve stopnje tudi med postopkom zavarovanja ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je o določenem upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe zoper istega dolžnika že odločeno s pravnomočnim sklepom (v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov). Kdaj gre za identiteto pravovarstvenega zahtevka je potrebno presojati tako glede na obseg in vsebino predlaganega zavarovanja, kot tudi glede na zatrjevano dejansko stanje.1 Za že razsojeno stvar ne gre, če tožeča stranka izkaže, da so se v času od prejšnjega predloga za izdajo začasne odredbe, ki je bil pravnomočno zavrnjen, do vložitve novega predloga dejanske okoliščine tako spremenile, da opravičujejo izdajo enake začasne odredbe2. 7. S pritožbenimi trditvami, da je v novem predlogu dodatno utemeljil nujnost zavarovanja z navedbo novih dejstev (spremenjene okoliščine), pritožnik nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje o identiteti pravovarstvenih zahtevkov.

8. Res je sicer, da je tožnik v novem predlogu trdil, da tožena stranka ni plačala svojih obveznosti, ki so zapadle konec meseca decembra 2017 in da se ima dolžnik namen še dodatno zadolžiti, kar vse naj bi sodišče prve stopnje pri odločitvi spregledalo. Če bi sodišče prve stopnje te trditve presojalo, pa bi po oceni pritožbenega sodišča moralo tudi nov predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Tožnik je namreč tudi z novim predlogom zahteval opravo rubeža denarnih sredstev na računu dolžnika in ugotovitev, da je v korist upnika pridobljena zastavna pravica, v predlogu pa je pojasnil, da se s predlogom, zaradi finančnih težav dolžnika, želi zgolj vpisati na mesto, ki mu omogoča poplačilo pred drugimi upniki dolžnika. Zastavno pravico na predmetu zavarovanja lahko upnik pridobi z izdajo predhodne odredbe, za katero so pogoji določeni v 257. členu ZIZ. Tudi, če bi tožnik izkazal, da brez izdaje predlagane odredbe obstoji verjetna nevarnost, da bo sicer (če sodišče ne odredi rubeža denarnih sredstev) uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, ne more doseči izdaje predhodne odredbe, ker o njegovem zahtevku še ni odločeno (ne razpolaga z odločbo domačega sodišča). S predlogom za izdajo začasne odredbe pa tožnik ne more doseči namena, ki ga zasleduje, saj mu začasna odredba ne zagotavlja prednostne poplačilne pravice (drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP). Posledično je tožnik na tej podlagi ponovno neutemeljeno tudi sklepal, da za dolžnika blokada računa predstavlja le neznatno škodo.

9. Pritožbeno sodišče poleg tega ugotavlja, da je tožeča stranka glede verjetnosti razpolaganja s premoženjem v predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, o katerem je že pravnomočno odločeno, zatrjevala dejstvo, da je dolžnik v letu 2016 vzel kredit za 600.000,00 EUR, ki ga je ponovila tudi v novem predlogu, le z dostavkom, da ga še ni poplačala in da je v postopku pridobivanja novega kredita. Spremenjene okoliščine se morajo nanašati na pogoje za izdajo začasne odredbe, na katere pa se v konkretnem primeru ne nanašajo, ker je zmotno stališče tožeče stranke, da njene trditve potrjujejo verjetnost razpolaganja tožene stranke z njenim premoženjem. Razpolaganje s premoženjem pomeni prenos premoženja iz premoženjske sfere dolžnika v premoženjsko sfero tretje osebe, nobeno zatrjevano dejstvo pa kaj takega ne potrjuje. Da pa je tožeča stranka z novim predlogom za izdajo začasne odredbe želela razpravo o isti stvari, izhaja tudi iz dejstva, da v novem predlogu tožeča stranka odgovarja toženi stranki na njene trditve, ki jih je podala v odgovoru na pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče tudi v zvezi s pritožbenimi trditvami, da je bila zoper dolžnika vložena 12. 1. 2018 nova tožba v višini preko 15.000,00 EUR in da ima dolžnik finančne težave, tožeči stranki odgovarja, da bi bili zaradi finančnih težav dolžnika lahko izpolnjeni pogoji za izdajo predhodne odredbe, ki pa jo bo tožnik lahko predlagal, ko in če bo njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno.

10. Ob povedanem se izkaže, da v obravnavanem primeru ni odločilno, da sodišče prve stopnje ni ponovno presojalo trditev v zvezi s pogoji za izdajo predlagane odredbe zaradi zavarovanja tožnikove denarne terjatve. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za zavarovanje terjatve z začasno odredbo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11. Tožnik do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen. Glede povrnitve stroškov tožene stranke pa je sodišče sledilo njenemu predlogu, da so stroški odgovora na pritožbo nadaljnji pravdni stroški in je odločitev o njih pridržalo za končno odločbo o tožbenem zahtevku.

1 Glej sklep VSL I Cpg 928/2010 2 Glej sklep VSL I Cpg 1276/1999