Jedro

Načelo o vrstnem redu vpisa bi iz 46. čl. Zakona o zemljiški knjigi prišlo v poštev samo pod pogojem, če bi bili obe vlogi označeni kot zemljiškoknjižni. V tem primeru bi moralo sodišče dati prednost pritožnikovi vlogi, tako pri odločanju o vpisu kakor pri izvršitvi vpisa. V sporni zadevi pa predlog za izvršbo z dne 21.8.1997 ni bil označen kot zemljiškoknjižna vloga, kar napotuje na uporabo 3. odst. 75. čl. ZZK, ki določa, da vloga, ki ni izrecno označena kot zemljiškoknjižna, nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. čl. ZZK.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odredi se izbris zaznambe vložene pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugovor zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 13973/98 zavrne kot neutemeljen in ostane izpodbijani sklep v veljavi.

Proti sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil M. K., ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vpis v skladu z upnikovim predlogom. Navaja, da je vložil izvršilni predlog zaradi izterjave 3,100.000,00 SIT, pri čemer je edini garant za upnikovo poplačilo dolžnikova nepremičnina, vpisana pri vl. št. 673 k.o. .... Dolžnik D. K. je nepremičnino podaril svoji ženi D. K. Zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo njene lastninske pravice je bil sodišču poslan 22.8.1997, dan za izvršilnim predlogom upnika M. K. Izvršilno sodišče je rabilo več kot osem mesecev, da je spis poslalo na zemljiško knjigo naslovnega sodišča. Izdalo je sklep o ustavitvi izvršbe z obrazložitvijo, da dolžnik ni več lastnik nepremičnine. Višje sodišče je ugodilo upnikovi pritožbi. Prav iz teh razlogov je nemogoča obrazložitev izpodbijanega sklepa, v katerih se zatrjuje, da izvršilni predlog ni označen kot zemljiškoknjižna vloga. Upnik vztraja, da je bil njegov predlog vložen pred zemljiškoknjižnim predlogom njegovega sina D. K. oziroma njegove žene. Sodišče je tisto, ki bi moralo upoštevati vrstni red vknjižb. Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik točno povzema, da je predlog za izvršbo zaradi izterjave 3,100.000,00 SIT s prodajo nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 673 k.o. ..., vložil 21.8.1997 (zadeva In 97/00329), predlog za vknjižbo lastninske pravice D. K. na podlagi darilne pogodbe pa je bil vložen 22.8.1997. poštovalo vrstega reda. Sam potek izvršilnega postopka, opr. št. In 97/00329 ne more vplivati na pravilnost odločitve v sporni zemljiškoknjižni zadevi. Višje sodišče je s sklepom z dne 18.7.2000 razveljavilo sklep o ustavitvi izvršbe iz razloga, ker dejstvo, da je dolžnik odsvojil nepremičnino, ne predstavlja razloga za njeno ustavitev, medtem ko ni zavzelo nobenega stališča o vprašanjih, ki so ključnega pomena v tem postopku.

Ker niso podani ne uveljavljani ne po uradni dolžnosti upoštevani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2. točka 95. čl. ZZK).