Jedro

Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. Ker je vloga tožeče stranke vložena na prvostopenjsko sodišče in je tudi naslovljena kot revizija, kriterij očitne pomote ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 1.338,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo.

III. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti prvemu stranskemu intervenientu njegove stroške revizijskega postopka v znesku 1.338,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točkah II in III izreka glede obdobja teka zakonskih zamudnih obresti spremenilo tako, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska 75.390,47 EUR v obdobju od 28. 11. 2017 do 7. 11. 2018, od prisojenega zneska 37.910,98 EUR v obdobju od 1. 3. 2018 do 7. 11. 2018 in od prisojenega zneska 424,77 EUR v obdobju od 6. 3. 2018 do 7. 11. 2018. 2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje oziroma, da vrne zadevo sodišču druge stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

3. Tožena stranka in prvi stranski intervenient sta vsak v svojem odgovoru na revzijo predlagali njeno zavrženje, ker je tožeča stranka vložila neposredno revizijo (brez predhodno zanjo ugodnega postopka s predlogom za dopustitev revizije), taka revizija pa ni dovoljena. Priglasila sta stroške vsaka svojega odgovora.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (prvi odstavek 367. člena ZPP). Sklep o dopustitvi revizije je procesna predpostavka za njeno vložitev.1 V nasprotnem primeru revizija ni dovoljena in jo revizijsko sodišče s sklepom zavrže (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP).

6. Po podatkih spisa je bila pravnomočna drugostopenjska sodba pooblaščencu tožeče stranke vročena 6. 3. 2023. Revizijo zoper to sodbo pa je isti pooblaščenec vložil pri prvostopenjskem sodišču (Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu) 3. 4. 2023, to je v roku 30 dni. Po podatkih vpisnika Vrhovnega sodišča tožeča stranka zoper navedeno pravnomočno sodbo postopka s predlogom za dopustitev revizije ni sprožila. Ob upoštevanju te okoliščine in prej navedenega časovnega okvira (v katerem postopek s predlogom niti ne bi mogel biti končan), je revizija tožeče stranke nedovoljena, ker prej ni bila dopuščena.

7. Vloge tožeče stranke pa ni mogoče smiselno obravnavati niti kot pravočasen predlog za dopustitev revizije. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču (drugi odstavek 367.b člena ZPP). Predlog kot vloga, ki je vezana na rok, je pravočasen, če je izročen pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če je vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). To pomeni, da se v primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.

8. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti.2 Ker je vloga tožeče stranke vložena na prvostopenjsko sodišče in je tudi naslovljena kot revizija, kriterij očitne pomote ni izpolnjen. Revizija je na Vrhovno sodišče prispela 14. 6. 2023, to je po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP, zato je ni mogoče šteti niti za pravočasen predlog za dopustitev revizije.

9. Vrhovno sodišče je na podlagi obrazloženega revizijo tožeče stranke zavrglo (377. člen v zvezi s 374. členom ZPP).

10. Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka. Dolžna pa je toženi stranki in prvemu stranskemu intervenientu povrniti njune stroške revizijskega postopka.

11. Tožena stranka je upravičena do 1.800 točk za odgovor na revizijo (tar. št. 22/3 Odvetniške tarife; OT) in 28 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 1.338,10 EUR. Stroškov "posvetovanja s stranko" in „pregled dokumentacije“ Vrhovno sodišče ni priznalo, ker ne gre za samostojno storitev, ampak za storitev, ki je zajeta že v tar. št. 22/3 OT. Do enakega zneska stroškov je upravičen tudi prvi stranski intervenient. 12. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 VS RS sklep II Ips 242/2018 z dne 30.05.2019. Enako tudi VS RS sklepa II Ips 125/2019 in II Ips 90/2019 z dne 5. 6. 2020. 2 Prim. VS RS sklep II DoR 23/2023 in tam navedeno sodno prakso.