20. 5. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Helmuta Matheja, Republika Avstrija, ki ga zastopa dr. Mirko Silvo Tischler, odvetnik v Ljubljani, na seji 20. maja 2010

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 162/2008 z dne 8. 5. 2008 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 866/2007 z dne 5. 2. 2008 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT 498-1-416/2006-10 z dne 30. 3. 2007 in odločbo Carinskega urada Koper št. 426-25/845/9-2001/6200-001 z dne 3. 7. 2006 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba se v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 77. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

4.Pritožnik oziroma pobudnik sam nosi svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper izpodbijane odločbe. Zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23., 25, 33. in 67. člena Ustave in kršitev 8., 13., 153. in 155. člena Ustave. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 77. člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr). Zatrjuje, da je v povezavi s 45. do 48. členom Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Slovenijo (v nadaljevanju Pridružitveni sporazum) v neskladju z 8. členom Ustave.

2.Ustavno sodišče je ob vpogledu v spis zadeve ugotovilo, da ne iz izpodbijanih odločb ne iz vložene revizije in tožbe v upravnem sporu ne izhaja, da bi pritožnik pred pristojnimi sodišči uveljavljal očitke, iz katerih bi izhajala neskladnost drugega odstavka 77. člena ZObr z določbami 45. do 48. člena Pridružitvenega sporazuma oziroma z 8. členom Ustave. To pomeni, da pravnih sredstev glede takšnih očitkov, ki jih naslavlja na izpodbijane odločbe, že po vsebini ni izčrpal. Ustavno sodišče ustavne pritožbe na podlagi drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (1. točka izreka).

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrglo na podlagi prve alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS, ker ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (2. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnikov pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa je sicer temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki je Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v pobudnikovi zadevi v nobenem primeru ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (3. točka izreka).

6.Če Ustavno sodišče ne odloči drugače, v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec nosi svoje stroške. Ustavno sodišče je odločilo kot izhaja iz 4. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55.b člena, drugega odstavka 55.b člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

[1]Ustavno sodišče je ocenilo, da je pobudnik s to navedbo mislil na Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani, ki je bil ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani s sklepno listino ter protokola, s katerim se spreminja Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Uradni list RS, št. 13/97 in nasl. – MESP).

[2]Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih).