Jedro

Merila javnega razpisa so bila transparentna. Pogoji za pridobitev točk pri posameznih merilih (tudi pri spornem merilu 6) so določno navedeni, tako da je po presoji sodišča na podlagi tega merila ocenitev vloge tožeče stranke v skladu s pogoji razpisa.

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pozvati tožečo stranko na dopolnitev vloge, kolikor bi menila, da priložena pogodba ne zadostuje merilom iz razpisne dokumentacije. V postopku javnega razpisa gre za postopek, kjer se določila ZUP, ki se nanašajo na dopolnitev vlog, uporabljajo zgolj subsidiarno. V javnem razpisu je pod točko 12 določeno, da sklad lahko od prijavitelja zahteva dodatno dokumentacijo. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev iz razpisne dokumentacije, se kot neustrezne zavrnejo. Poziv k predložitvi dodatne dokumentacije se torej nanaša na primere nepopolne (manjkajoče) dokumentacije, za kar pa ne gre v tem primeru. Tožeča stranka je namreč predložila popolno vlogo z vso dokumentacijo in pogodbami in je s tem zadostila pogojem za nadaljnjo, vsebinsko oceno vloge. Tako tožena stranka ni imela pravne podlage da bi tožečo stranko pozvala k dopolnitvi vloge z ustrezno prodajno pogodbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom št. S13/00001 z dne 10. 12. 2013 odločila, da se vloga A. d.o.o., (tožeče stranke), ki jo je vložila dne 5. 9. 2013, ne odobri. Vloga za dodelitev sofinanciranja nove tehnološke opreme je bila ocenjena z 79 od 100 možnih točk. Prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje je 80 ali več točk. Po končanem ocenjevanju se je izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag 60 točk, presega razpoložljiva sredstva, zato so bila sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk. Prednost pri dodelitvi sredstev so imele operacije z višjim številom točk. 2. Iz obrazložitve sklepa izhaja pridobitev števila točk po posameznih merilih. Pri 1. merilu je komisija vlogi dodelila 25 točk. Pri oceni 2. merila “Inovativnost v povezavi z operacijo“ je vloga ocenjena z 20 točkami. Pri 3. merilu „Vpliv operacije na konkurenčnost podjetja - povečanje dodane vrednosti na zaposlenega“, je vloga ocenjena s 5 točkami. Pri 4. merilu „Razvojni učinki operacije v gospodarsko manj razvitih regijah“ je vloga ocenjena s 6 točkami. Pri 5. merilu „Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije“ je vloga prejela 3 točke. Pri 6. merilu „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“, ki je med strankama sporna, je vloga ocenjena s 5 točkami. Tožena stranka navaja, da je v poslovnem načrtu v zvezi z uvajanjem nove storitve, izdelala strategijo trženja in predstavila 3 največje kupce v letu 2012, ni pa predložila vsaj ene aktivne pogodbe iz skupine treh največjih kupcev za leto 2013. Priložene so pogodbe s podjetji B. d.o.o., C. GmbH, Č. d.o.o. in D. GmbH, ki pa imajo manjši delež v prodaji. Pri 7. merilu „Vpliv operacije na okolje“ je vloga (seštevek) ocenjena s 4 točkami.

3. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb upravnega postopka. Z obrazložitvijo tožene stranke glede točkovanja merila pod točko 6 (dobila je 5 točk) se ne strinja, ker meni, da je izpolnila tudi to merilo s predložitvijo aktivne pogodbe iz skupine treh največjih kupcev in bi morala dobiti 10 točk. Poslovanje z družbo E. GmbH, ki je v strategiji trženja navedeno kot drugi največji kupec in pokriva nemški trg, poteka tudi preko njihovega hčerinskega podjetja, kot zastopnika v Sloveniji, v katerem ima družba E. GmbH 40% lastniški delež. To je družba B. d.o.o., katere pogodbo je tožeča stranka predložila skupaj z ostalo dokumentacijo k svoji vlogi za sofinanciranje in s tem izpolnila vsa merila. S takšnim načinom poslovanja in lastniško povezanostjo med družbama E. GmbH in B. d.o.o., je bila tožena stranka v telefonskem razgovoru tudi seznanjena, in ji takrat ni bilo nič sporno.

4. Če bi bil toženi stranki način poslovanja tožeče stranke nejasen oziroma bi bila mnenja, da navedena pogodba ne zadostuje merilom iz razpisne dokumentacije, bi jo lahko o tem obvestila oziroma jo pozvala na dopolnitev vloge. Od tožeče stranke je celo zahtevala dokazila o obstoju računa opreme in nakazil glede nakupa osnovnega sredstva, kar pa v razpisni dokumentaciji ni bil noben pogoj, niti za vložitev vloge. Upravičenost je treba dokazovati šele po odobritvi vloge, zato se toženi stranki poraja dvom glede različnih meril tožene stranke pri ocenjevanju vlog vlagateljev, tudi vloge tožeče stranke. Tožeča stranka predlaga, da sodišče dopusti in izvede vse predlagane dokaze in sklep tožene stranke spremeni tako, da se tožeči stranki pri 6. točki meril dodeli 10 točk, namesto 5 točk. Podredno predlaga, da se vloga tožeče stranke odobri in se sklep odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne in ji naloži plačilo stroškov tega upravnega spora. V uvodu navaja pravno podlago, na podlagi katere je bil javni razpis izveden. Tožeča stranka se je prijavila na razpis z investicijo „Rotoliv linije za izdelke velikih dimenzij“. Glede dodelitve spornih 5 točk pri merilu 6 navaja kot v izpodbijani odločbi in še dodaja, da tožeča stranka ni predložila niti ene aktivne pogodbe za leto 2013, glede na največje predstavljene kupce v letu 2012. Le-te je tožeča stranka jasno navedla v oddanem poslovnem načrtu na strani 6. Prvi trije kupci v letu 2012 so F. d.o.o., E. GmbH in G. Kupca B. d.o.o. ni med navedenimi tremi kupci. Tožeča stranka slednje potrjuje tudi v poglavju 2.1.3. „Strateški izvozni partnerji“. Ne drži, da naj bi bila tožena stranka seznanjena z načinom poslovanja s podjetjem E. GmbH. Navaja še, da obstaja sum, da je tožeča stranka izvedla naročilo opreme pred oddajo vloge. V tem primeru se vloga ne sme odobriti. Glede tega ni bilo nobene komunikacije glede predloženih pogodb ali načina poslovanja med omenjenimi podjetji. Upravičenost nakupa opreme komisija preverja tako z vidika gospodarnosti, kot z vidika pravočasnosti izvedbe. Slednja nima nobene zveze s samim ocenjevanjem vloge, ampak z njeno ustreznostjo.

6. V pripravljalni vlogi tožeča stranka ponovno navaja že v tožbi navedene razloge in poudarja, da je v zvezi z merilom 6 predložila tudi pogodbo sklenjeno z B. d.o.o., saj poslovanje med tožečo stranko in družbo E. GmbH dejansko aktivno poteka preko družbe B. d.o.o.. Ker je dejanski kupec na podlagi pogodbe sklenjene med tožečo stranko in B. d.o.o. družba E. GmbH, je predložila pogodbo s B. d.o.o. in ne pogodbe št. N 2/2009, sklenjene že leta 2009 med tožečo stranko in E. GmbH. Zato je med največjimi kupci navedena kot kupec slednja družba in ne družba B. d.o.o., s čimer so izpolnjene vse postavke pri tem spornem merilu. Če poslovanje ne bi tako potekalo, ne bi imela tožeča stranka nobenega razloga, da ne bi k vlogi priložila pogodbe št. N 2/2009, sklenjene med njo in družbo E. GmbH, ki jo sedaj prilaga.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. V spornem primeru tožeča stranka izpodbija sklep, izdan na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013-2014 (v nadaljevanju javni razpis), s katerim je tožena stranka odločila, da se vloga tožeče stranke za dodelitev državne pomoči ne odobri. Odločanje v zadevah kot je obravnavana, je odločanje o javnopravni stvari in ne odločanje o pravici stranke, zato je presoja zakonitosti izpodbijanega akta, kot se je sodna praksa že večkrat izrekla (sodbe Upravnega sodišča U 693/2003, U 1104/2003, I U 1514/2010, I U 1507/2011, U 19/2003), zadržana in usmerjena v presojo spoštovanja pravil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve bistvenih razlogov za ocenitev. Za obrazložitev odločbe zadošča, da je iz nje razvidno število točk po posameznem merilu ter kratko podana obrazložitev glede pomembnih razlogov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno (sodba III U 385/2009). Sodišče se tako ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih merilih, temveč pušča pristojnemu organu določeno polje proste presoje. Odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je dejansko razlogovanje očitno nerazumno (sodba I U 1514/2010).

9. V obravnavanem primeru je sporna ocena meril pod točko 6 javnega razpisa, to je „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“. Pri tem merilu, ki je natančno razdelano s točkovnikom in obrazloženo v razpisni dokumentaciji, je lahko prijavitelj v povezavi z uvajanjem novega oziroma temeljito izboljšanega proizvoda storitve, izdelal strategijo trženja, ki jo predstavi v sklopu poslovnega načrta ali kot samostojno prilogo poslovnega načrta. Če je priložil še pogodbe iz skupine treh največjih kupcev, je lahko pridobil 10 točk. Zato pa je moral v poslovnem načrtu predstaviti tri največje kupce v letu 2012 in predložiti vsaj eno aktivno pogodbo za leto 2013 iz skupine treh največjih kupcev.

10. Nesporno med strankami postopka je, da je tožeča stranka v povezavi z uvajanjem novih proizvodov, izdelala strategijo trženja in v poslovnem načrtu navedla največje kupce v letu 2012, to je H. GmbH, D. GmbH, C. GmbH in E. GmbH. Nesporno tudi je, da ni predložila iz skupine treh navedenih največjih kupcev vsaj ene aktivne pogodbe za leto 2013. Tako je predložila pogodbe sklenjene z naslednjimi družbami: B. d.o.o., C. GmbH, Č. d.o.o. in D. GmbH, ki pa imajo nesporno med strankami manjši delež v prodaji. Ne glede na morebitne, v tožbi zatrjevane usklajevalne telefonske pogovore med strankama postopka, pa tožena stranka ni mogla mimo dejstva, da pogodba za leto 2013, iz skupine treh največjih kupcev ni bila predložena. Tožeča stranka je predložila zgoraj navedeno pogodbo s B. d.o.o., ki pa v poslovnem načrtu ni navedena kot ena izmed največjih kupcev. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati tožbi priloženi izpis iz sodnega registra, da ima družba B. d.o.o. kot družbenika navedeno firmo E. GmbH (pogodba ni predložena) in tožbeni ugovor, da poslovanje s slednjo družbo, ki je v strategiji trženja navedena kot drugi največji kupec in pokriva nemški trg, poteka tudi preko njenega hčerinskega podjetja B. d.o.o. (ta pogodba je predložena), v kateri ima ta družba E. GmbH 100% lastniški delež. Merila javnega razpisa so bila transparentna in pogoji za pridobitev točk pri posameznih merilih (tudi pri spornem merilu 6), so določno navedeni, tako da je po presoji sodišča na podlagi tega merila ocenitev vloge tožeče stranke v skladu s pogoji razpisa.

11. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pozvati tožečo stranko na dopolnitev vloge, kolikor bi menila, da navedena pogodba ne zadostuje merilom iz razpisne dokumentacije. V postopku javnega razpisa gre za postopek, kjer se določila ZUP, ki se nanašajo na dopolnitev vlog, uporabljajo zgolj subsidiarno. V javnem razpisu je pod točko 12 določeno, da sklad lahko od prijavitelja zahteva dodatno dokumentacijo. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev iz razpisne dokumentacije, se kot neustrezne zavrnejo. Poziv k predložitvi dodatne dokumentacije se nanaša na primere nepopolne (manjkajoče) dokumentacije, za kar pa ne gre v tem primeru. Tožeča stranka je namreč predložila popolno vlogo z vso dokumentacijo in pogodbami in je s tem zadostila pogojem za nadaljnjo, vsebinsko oceno vloge. Tako tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi tožečo stranko pozvala k dopolnitvi vloge z ustrezno prodajno pogodbo.

12. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je določba na zakonu utemeljena.

K točki II izreka:

13. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.