Jedro

ZBPP omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi za izvensodno reševanje sporov, kar po presoji sodišča pomeni, da za brezplačno pravno pomoč ni nujno, da morajo biti že izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 427/2018 z dne 7. 12. 2018 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 234,09 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi sklepa navaja, da je prejela tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in sestavo odškodninskega zahtevka v zvezi s škodnim dogodkom z dne 16. 3. 2018. Pri svoji odločitvi se sklicuje na 1. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da brezplačna pravna pomoč obsega uresničevanje pravice do sodnega varstva. Za sodno varstvo se po ZBPP šteje varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči ter vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. Tožena stranka ugotavlja, da želi tožnik brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in sestavo odškodninskega zahtevka v zvezi s škodnim dogodkom z dne 16. 3. 2018 in glede na navedeno tožena stranka ni ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje finančne pogoje, saj v zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, še niso izpolnjeni pogoji za sodno varstvo. Tožnik bo imel pravico do sodnega varstva šele po tem, ko bo vložil odškodninski zahtevek pri nekdanjem delodajalcu. Iz navedenega razloga njegova prošnja za brezplačno pravno pomoč ni dovoljena.

2. Tožnik v tožbi opozarja na četrti odstavek 1. člena ZBPP, ki določa, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu upravičenec do brezplačne pravne pomoči in je v spornem razmerju, prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. V praksi postopek uveljavljanja odškodnine zaradi škodnega dogodka najprej poteka izvensodno. Na odgovorno osebo oziroma zavarovalnico se naslovi odškodninski zahtevek, po prejemu poravnalne ponudbe stranki poskušata doseči sprejemljivo višino odškodnine in šele v primeru, če izvensodne poravnave ni mogoče skleniti, se vloži tožba in se zadeva rešuje v sodnem postopku. Razen tega prvi odstavek 26. ZBPP določa oblike pravne pomoči in obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči, med katere spadata tudi pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave. Brezplačna pravna pomoč torej ni nujno takšna, ki se uresničuje v sodnih postopkih. Tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS izhaja, da se lahko brezplačno pravno pomoč dodeli tudi za druge postopke, če je njihov namen oziroma cilj izvensodno poravnavanje sporov. Pri tem se tožeča stranka sklicuje na sodbo tukajšnjega sodišča št. I U 1838/2014. Tožnik si v konkretni zadevi prizadeva za izvensodno rešitev spornega razmerja z delodajalcem oziroma zavarovalnico, kar je cilj, ki bi ga morala tožena stranka pri dodeljevanju brezplačne pravne pomoči zasledovati. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, predlaga pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi se je tožena stranka v izpodbijanem sklepu sklicevala na prvi odstavek 1. člena ZBPP, ki med drugim določa, da brezplačna pravna pomoč obsega uresničevanje pravice do sodnega varstva. Vendar bi bilo potrebno pri odločanju upoštevati tudi določilo četrtega odstavka 1. člena ZBPP, ki določa, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči in je v spornem razmerju, prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Poleg tega tudi iz določila prvega odstavka 7. člena ZBPP izhaja, da se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli tako za vse oblike sodnega varstva pred sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči ter pred Ustavnim sodiščem RS, kot tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov. Tudi iz 26. člena ZBPP izhaja, da se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli med drugim tudi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave. ZBPP torej omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi za izvensodno reševanje sporov, kar po presoji sodišča pomeni, da za brezplačno pravno pomoč ni nujno, da morajo biti že izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe.

6. V obravnavani zadevi je iz upravnega spisa razvidno, da je tožnik pojasnil, da bo odškodninski zahtevek naslovil na nekdanjega delodajalca zaradi škodnega dogodka in je med drugim navedel, da sicer še ni bil sprožen sodni spor, bil pa je poslan dopis delodajalcu na posredovanje informacij, če je bil tožnik v času škodnega dogodka zavarovan, delodajalec pa na to ni odgovoril. Gre torej za začetek postopka izvensodnega reševanja spora, to pa je tak postopek, za katerega bi bila glede na zgoraj navedena določila oseba, če bi izpolnjevala tudi ostale pogoje, upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Podobna stališča je Upravno sodišče RS zavzelo tudi že v zadevah IV U 207/2013 ter IV U 94/2014. 7. Sodišče je na podlagi navedenega presodilo, da je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, zato je tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

8. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka izhajati iz stališča, da je možno tudi v zadevi, za katero je zaprosil tožnik, dodeliti brezplačno pravno pomoč in v nadaljevanju postopka ugotavljati še ostale pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Tožnik je s predlogom za lastno zaslišanje smiselno predlagal, naj sodišče opravi glavno obravnavo. Sodišče ima v določenih primerih v skladu z določili ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko reši zadevo tudi brez glavne obravnave in v konkretni zadevi je podan prav tak primer. Skladno s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom, kar je eden od z zakonom določenih razlogov, zaradi katerih glavne obravnave ni potrebno opraviti.

K točki II izreka:

10. Ker je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka in sicer nagrado za tožbo v znesku 500 točk in za materialne stroške po 11. členu Odvetniške tarife 2 %, je sodišče priznalo stroške v višini 234,09 EUR. Vrednost točke znaša 0,459 EUR, kar pomeni, da so stroški za tožbo 229,50 EUR, v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Odvetniške tarife pa znašajo materialni stroški 2 % od 229,50 EUR, to je 4,59 EUR, kar pomeni, da je skupni znesek (229,50 + 4,59) 234,09 EUR. Sodišče stroškov ni obračunalo po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ker bi v tem primeru moralo odločiti preko tožbenega zahtevka. Sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah ne plača.