Jedro

V pritožbeni obravnavi je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti pri presoji predloga za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da je odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije, urejen v 101. do 103. členu ZŠtip-1. V četrtem odstavku 103. člena ZŠtip-1 je določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije8 po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona.

Prošnji za odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije kot tudi za odpis mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali za odpis vračila štipendije (drugi odstavek 103. člena ZŠtip-1). Pri tem ni odločilno, da ZŠtip-1 uporablja pojem štipendija, ne pa državna štipendija. Povsem jasno je, da se navedene določbe nanašajo med drugim tudi na državne štipendije. V 1. alineji prvega odstavka 8. člena ZŠtip-1 je namreč kot ena od štipendij omenjena tudi državna štipendija.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke številka: ... z dne 25. 10. 2023 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je državna štipendija socialna pravica, za katero se mora uporabljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS),1 ne pa določbe Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip-1).2 ZŠtip-1 namreč v 16. členu odkazuje na uporabo določb ZUPJS, slednji pa v devetem odstavku 44. člena odkazuje na uporabo Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF).3 S tem v zvezi se tožena stranka sklicuje tudi na sodno prakso.4 Na to je tožna stranka opozorila že na naroku za glavno obravnavo, vendar se sodišče do njenih navedb ni opredelilo, s čimer je prišlo do kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).5 Tudi iz sodbe Psp 44/2024 z dne 17. 4. 2024 ne izhaja, da je ZŠtip-1 treba uporabiti kot milejši predpis, in sicer v primeru neuspešnega zaključka šolanja, niti da je treba za primer neupravičeno priznane pravice do državne štipendije, za katerega naj bi šlo iz drugih razlogov, kot so na primer nepravilni podatki o osebah, ki se štejejo v družino in njihovih dohodkih za ugotavljanje materialnega položaja, treba uporabiti strožji predpis, to je ZUPJS. Tudi Obligacijski zakonik glede naupravičene pridobitve v prvem odstavku 190. člena omenja "odsotnost pravnega temelja", v tretjem odstavku istega člena pa je navedena "podlaga, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla". Ne ZŠtip-1 ne ZUPJS ne ločujeta pravne podlage, po kateri se presoja odpis dolga iz naslova državne štipendije glede na razlog, zaradi katerega je prišlo do prenehanja štipendije. Določba sedmega odstavka 44. člena ZUPJS izrecno govori o odlogu oziroma o obročnem plačilu neupravičeno prejete državne štipendije. Zato je po mnenju tožne stranke deveti odstavek 44. člena ZUPJS ravno tako potrebno uporabiti za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Določbe 102. in 103. člena ZŠtip-1 po mnenju tožene stranke ne veljajo za odpis državne štipendije, saj zakon govori o štipendiji, ne pa o državni štipendiji. Tožena stranka še navaja, da izpodbijane sodbe ne more izvršiti v delu, ki se nanaša na izdajo novega upravnega akta, upoštevajoč določbe ZŠtip-1. Po 103. členu ZŠtip-1 o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije (to je pristojni center za socialno delo) in ne tožena stranka, ki je izplačevalec državne štipendije. CSD o tožničini prošnji za odpis dolga glede na citirane zakonske določbe nima pristojnosti za odločanje. Kot to izhaja iz sodbe Psp 44/2024 z dne 17. 4. 2024, skladno z devetim odstavkom 44. člena ZUPJS o odpisu državne štipendije odloči izplačevalec pravice, to pa je pristojno ministrstvo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)6 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev. Prav tako ni podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila toženi stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo odločbo tožene stranke številka: ... z dne 25. 10. 2023. Z navedeno odločbo je bil tožničin predlog za odpis dolga zaradi neupravičeno prejete državne štipendije, zavrnjen.

6. V pritožbeni obravnavi je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti pri presoji predloga za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah7 zavzelo stališče, da je odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije, urejen v 101. do 103. členu ZŠtip-1. V četrtem odstavku 103. člena ZŠtip-1 je določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije8 po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona. V 102. členu je določeno, da je odpis vračila štipendije možen: - če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodbe, - če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti, - če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve.

7. Prošnji za odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije kot tudi za odpis mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali za odpis vračila štipendije (drugi odstavek 103. člena ZŠtip-1). Pri tem ni odločilno, da ZŠtip-1 uporablja pojem štipendija, ne pa državna štipendija. Povsem jasno je, da se navedene določbe nanašajo med drugim tudi na državne štipendije. V 1. alineji prvega odstavka 8. člena ZŠtip-1 je namreč kot ena od štipendij omenjena tudi državna štipendija.

8. Tožena stranka utemeljeno opozarja tudi na ureditev odpisa državne štipendije v določbah ZUPJS. Tako je v 44. členu, ki je vključen v VIII. poglavje z naslovom: "Sprememba okoliščin in neupravičeno priznana pravica iz javnih sredstev" v devetem odstavku določeno, da izplačevalec pravice lahko na predlog osebe po predhodnem mnenju CSD odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše. Vlogo za odpis ali delni odpis oseba vloži pri izplačevalcu pravice. Izplačevalec pravice lahko CSD zaprosi za mnenje o odpisu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države, skladno z zakonom, ki ureja javne finance, ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije. Deveti odstavek se nahaja v 44. členu, ki med drugimi pravicami iz javnih sredstev omenja tudi državno štipendijo.

9. Vprašanje odpisa nastalega dolga iz naslova državne štipendije tako urejata oba predpisa. Kasnejši predpis (ZUPJS-C), ZŠtip-1 v delu, ki se nanaša na odpis dolga oziroma vračilo štipendije, ni razveljavil. To pomeni, da navedene določbe še vedno veljajo. Je pa ZŠtip-1 v 16. členu določil, da se glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, spremembe okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom CSD pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov, uporabljajo določbe ZUPJS. Kot to izhaja tudi iz pravne teorije9 sama naziva obeh zakonov nista odločilna. Pomembna in odločilna je vsebina pravnih določil, ki jih primerjamo. Če gre v obeh primerih za iste pravne subjekte in (ali) za isti tip vedenja in ravnanja (za isto vprašanje), sta oba zakona na isti stopnji splošnosti in abstraktnosti pravnega urejanja. Če je tako, velja splošno časovno pravilo _(lex posterior derogat legi priori)._

10. Pri tem pa je bistvenega pomena, da kar ni urejeno v ZUPJS glede vračila štipendij, je še vedno potrebno uporabiti določbe ZŠtip-1. Skladno s četrtim odstavkom 103. člena ZŠtip-1 je bistveno, da so izpolnjeni pogoji iz 102. člena tega zakona. V 2. alineji 102. člena ZŠtip-1 je kot ključen element za odpis štipendije določena ugotovitev socialne ogroženosti.

11. Upoštevaje navedeno določbo in določbo devetega odstavka 44. člena ZUPJS bi bilo potrebno pred odločitvijo o morebitnem odpisu dolga, predhodno pridobiti mnenje CSD glede socialne ogroženosti tožnice. Prav tako je skladno s 146. členom ZUP potrebno stranki omogočiti sodelovanje v postopku.

12. Tožnica se je v tej zadevi sklicevala na socialne razmere, ki po njenem mnenju vplivajo na vračilo štipendije. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi do njenih socialnih razmer ni opredelila, temveč je upoštevala zgolj njene trenutne dohodke. V tem primeru ni odločilno zgolj njeno premoženjsko stanje, temveč ali je podana socialna ogroženost v smislu 2. alineje 102. člena ZŠtip-1. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da je pri presoji predloga za odpis dolga potrebno izključno uporabiti ZUPJS. Kot je bilo pojasnjeno, je pri presoji potrebno uporabiti tako določbe ZUPJS kot tudi določbe ZŠtip-1. Ker tožna stranka v predsodnem postopku ni postopala po omenjenih določbah, je sodišče prve stopnje odločbo utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

13. Glede pristojnosti za odločanje, pa je pritožbeno sodišče, kot to poudarja tudi tožena stranka v pritožbi, že zavzelo stališče, da skladno z devetim odstavkom 44. člena ZUPJS o odpisu štipendije odloči izplačevalec pravice, torej v tem primeru pristojno ministrstvo (tožena stranka).

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 79/99 s spremembami. 4 Glej Psp 105/2016 z dne 16. 6. 2016. 5 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 2/2004. 7 Glej Psp 44/2024 z dne 17. 4. 2024, Psp 79/2024 z dne 3. 7. 2024 in Psp 46/2024 z dne 28. 8. 2024. 8 Dodeljevalec štipendije je CSD. 9 Glej dr. Marijan Pavčnik, Argumentacija v pravu: od življenjskega primera do pravne odločitve, GV Založba, Ljubljana, stran 146.