Jedro

Ob ugotovitvi, da fizična delitev solastne nepremičnine ni možna ter da nobena od udeleženk, ni želela prevzeti solastne nepremičnine in izplačati ostalima solastnicama vrednost njunih solastnih deležev, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se opravi civilna delitev solastne nepremičnine s prodajo solastne stvari in z delitvijo kupnine med udeleženke glede na višino njihovega solastnega deleža.

Izrek

I.Pritožba predlagateljice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Predlagateljica sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 9. 2024 odločilo: da se delitev nepremičnine parcele 308 k.o. ... okolica opravi s prodajo nepremičnine in z delitvijo kupnine tako, da prejme predlagateljica 2/8 kupnine, prva in druga nasprotna udeleženka pa vsaka 3/8 kupnine (točka I izreka); da predlagateljica sama nosi svoje stroške tega nepravdnega postopka (točka II izreka) in da morata nasprotni udeleženki v korist proračuna Republike Slovenije povrniti nagrado in nadomestilo za stroške izvedenca, vsaka v znesku 547,25 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2.Predlagateljica je v pritožbi izpodbijala odločitev pod točko I izreka sklepa sodišča prve stopnje. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremeni, podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Navajala je, da ima fizična delitev prednost pred ostalimi načini delitve in si mora sodišče zanjo prizadevati. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da predmet ni deljiv in ga ni mogoče razdeliti v skladu z velikostjo solastnih deležev. Pri tem je spregledalo, da ima predlagateljica interes, da se njej dodeli v izključno last njej pripadajoči delež 2/8 nepremičnine. Po izvedeniškem mnenju izvedenca bi bilo mogoče nepremičnino razdeliti na dve ločeni enoti, pri čemer bi predlagateljica prejela tisto, ki jo je sama predlagala. Sicer pa je po izvedeniškem mnenju mogoče nepremičnino deliti celo na tri ločene enote. Izvedenec je za primer preureditve nepremičnine v dve ločeni enoti stroške ocenil na znesek 17.027,00 EUR, pretežni del teh stroškov v višini 8.000,00 EUR pa predstavljajo stroški preureditve elektrike in postavitve toplotne črpalke. Ti pa so glede na to, da je predlagateljica navedla, da bi si svoj del ogrevala z električno pečjo, nepotrebni. Zato je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da solastna nepremičnina ni deljiva oziroma je delitev možna le ob velikih vlaganjih. Sicer pa je bilo spregledano, da bi bila možna tudi taka delitev, da bi predlagateljica dobila v naravi stanovanje v hiši, ostali udeleženki pa ustrezno večji del zemljišča ob hiši. Takšen način delitve je v izpodbijanem sklepu izostal. Zato pa je dejansko stanje zmotno ugotovljeno in posledično napačno uporabljeno materialno pravo. Odločitev, da fizična delitev ni možna, je tako preuranjena.

3.Nasprotni udeleženki na pritožbo nista odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca gradbene stroke, ki ga je štelo kot strokovno utemeljenega in prepričljivega, ugotovilo, da predmet delitve (parcelna številka 308 k.o. ... okolica) predstavlja v naravi zemljišče s stanovanjsko hišo, pri čemer meri celotna parcela 2.558 m2, od tega pa stavbno zemljišče s stavbo 522 m2 in kmetijsko zemljišče 2.036 m2. Skupna tržna vrednost te nepremičnine znaša 73.100,00 EUR. Na podlagi izvedeniškega mnenja istega izvedenca je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da stanovanjske hiše, ki je sicer podkletena in ima pritličje ter neizdelano podstrešje, ni možno fizično razdeliti na tri samostojne stanovanjske enote, ki bi ustrezale solastniškim deležem udeleženk (predlagateljičin solastni delež znaša 2/8, solastni delež prve nasprotne udeleženke in druge nasprotne udeleženke pa znaša za vsako 3/8) brez velikih prizidovanj in adaptacij. Po oceni izvedenca bi samo ureditev neizdelanega podstrešnega dela v samostojno stanovanjsko enoto zahtevala vlaganja v višini približno 30.000,00 EUR. Možna bi bila sicer delitev objekta na dve zaključeni stanovanjski enoti, ena v kletni etaži in ena v pritličju, vendar bi tudi za takšno ureditev bila potrebna velika vlaganja, po oceni izvedenca v višini 17.027,00 EUR. Vendar pa takšna delitev ne bi ustrezala solastnim deležem udeleženk. Na podlagi takšnih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev solastne nepremičnine tako, da bi vsaka solastnica prejela v izključno last zaključen del nepremičnine, ki bi vsaj približno ustrezal vrednosti njenega solastniškega deleža na nepremičnini, ni izvedljiva ter zato fizična delitev nepremičnine ni možna. Na podlagi takšnega zaključka je sodišče prve stopnje tudi zaključilo, da fizična delitev, ki predstavlja primarni način delitve solastne stvari po 70. členu SPZ, ni možna in zato predlogu predlagateljice, katere solastni delež na predmetu delitve znaša 2/8, da bi se stanovanjska hiša fizično razdelila tako, da bi se njej v izključno last dodelila stanovanjska enota v pritličju, čemur pa sta nasprotni udeleženki sicer nasprotovali, ni mogoče slediti. Takšni dokazni in pravni zaključki sodišča prve stopnje so prepričljivi in pravilni in jih pritožnica s pritožbenimi očitki o delno zmotni oceni izvedenca o potrebni višini vlaganj za izvedbo delitve objekta na dve samostojni stanovanjski enoti in o neupoštevanju možnosti dodelitve večjega obsega kmetijskega zemljišča ostalima solastnicama, ne more omajati. Po izvedenskem mnenju izvedenca znaša vrednost celotnega 2036 m2 velikega kmetijskega zemljišča 2.840,00 EUR, tako da z njegovo delitvijo na nemožnost fizične delitve nepremičnine ni mogoče vplivati.

6.Ob ugotovitvi, da fizična delitev solastne nepremičnine ni možna ter da nobena od udeleženk, to je solastnic, ni želela prevzeti solastne nepremičnine in izplačati ostalima solastnicama vrednost njunih solastnih deležev, nasprotni udeleženki pa sta izrecno predlagali prodajo solastne nepremičnine in razdelitev kupnine, je sodišče prve stopnje pravilno (v skladu s četrtim in petim odstavkom 70. člena SPZ) odločilo, da se opravi civilna delitev solastne nepremičnine s prodajo solastne stvari in z delitvijo kupnine med udeleženke glede na višino njihovega solastnega deleža.

7.Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8.Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu z določbo prvega odstavka 40. člena ZNP-1.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.