Jedro

Pritožnik kot družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.

Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne stečajne mase, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo A. A., z dne 29. 4. 2019 (red. št. 158) in dodatne navedbe k pritožbi z dne 29. 4. 2019 (red. št. 159) zoper sklep o prodaji z dne 28. 4. 2019 (red. št. 155) zavrglo.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil družbenik A. A. (pritožba z dne 5. 6. 2019 in dodatek k pritožbi z dne 5. 6. 2019) smiselno zaradi kršitev ustavnih pravic in kršitve postopka ter tudi napačne uporabe materialnega prava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ni upnik v tej zadevi, pač pa je družbenik stečajnega dolžnika. V svoji pritožbi utemeljuje, da mu je kršena ustavna pravica do mirnega uživanja lastninske pravice s tem, ko sodišče prve stopnje ni obravnavalo njegove pritožbe zoper sklep o prodaji z dne 18. 4. 2019, kjer je določeno, da se nepremičnine stečajnega dolžnika na parc. št. 2701/10, 2701/11, 2701/12 in 2701/13, vse k.o. X prodajo na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene. Izklicna cena se določi v višini 438.226,00 EUR. Navaja, da je bila cenitev navedenih nepremičnin, ki v naravi predstavljajo kamnolom, napačna in prenizka.1 Trdi, da je tudi on upnik v tem postopku in sicer „zadnji upnik“, ki se ga poplača v primeru, ko so iz stečajne mase poplačani vsi upniki in preostanek mase dobijo družbeniki, kar je on sam. S tem, ko je cenitev kamnoloma prenizko postavljena in se prodaja po prenizki ceni, bo on kot „zadnji upnik“ oškodovan.

5. Družbenik je v tem stečajnem postopku že utemeljeval svojo pravico nastopati v stečajnem postopku kot stranka postopka, torej kot upnik, in mu je Višje sodišče v Ljubljani v zadevah Cst 81/2018 in Cst 452/2018 že večkrat pojasnilo, da družbeniki v glavnem stečajnem postopku nimajo položaja upnika.2 Sodišče se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge obeh odločb o vlogi družbenikov in upnikov ter procesnem položaju enih in drugih v stečajnih postopkih, s katerimi je bil pritožnik seznanjen. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da se je sodna praksa glede vprašanja družbenika v glavnem stečajnem postopku od pričetka stečajnega postopka3 zoper pravno osebo B. d. o. o. poenotila in ustalila.4

6. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko se odloča o predlogih za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi pa gre za nadaljnji glavni postopek in sicer za prodajo premoženja stečajnega dolžnika. Določba 56. člena ZFPPIPP določa, da so v glavnem postopku zaradi insolventnosti procesna dejanja upravičeni opravljati: vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. Kdo je upnik, je določeno v 57. členu ZFPPIPP in sicer upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu ZFPPIPP. Zoper sklepe, izdane v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi v stečajnem postopku, se smejo pritožiti stranke postopka (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP), upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pa imajo pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP).

7. Kot je pritožbeno sodišče v zadevi Cst 81/2018 z dne 28. 2. 2018 že pojasnilo, tudi tokrat ponavlja, da _pritožnik kot družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom._ Dodati je treba še, da bo družbenik upravičen do plačila na podlagi korporacijske pravice le, če bodo upniki poplačani v 100% deležu in bo še kaj ostanka v stečajni masi. Družbenik je imel možnost mirnega uživanja svoje lastnine kot ustavne pravice, dokler je njegov podjem deloval, ko pa je postala družba prezadolžena, so z začetkom stečajnega postopka v osredje stopili upniki in njihova pravica do mirnega uživanja lastnine. Pritožnik ob poudarjanju lastne ustavne pavice do zasebne lastnine pozablja, da mu nasproti stoji prav enaka pravica upnikov. Zakonodajalec je ob tehtanju obeh pravic očitno ugotovil, da v primeru prezadolžene družbe pretehta pravica upnikov. Tudi sodišče se takšnemu stališču pridružuje, zato ne vidi razlogov, da bi zahtevalo presojo ustavnosti ZFPPIPP v delu, ko omejuje procesna upravičenja družbenikov v glavnem delu stečajnega postopka. ZFPPIPP jim daje posebna procesna upravičenja v predhodnem postopku, ko še lahko izkažejo, da družba ni prezadolžena, v glavnem postopku pa jim zakon po mnenju pritožbenega sodišča ob tehtanju ustavne pravice upnikov do mirnega uživanja lastnine in njene konkretizacije, to je pravice do poplačila, utemeljeno omeji njihov procesni položaj. Treba je namreč vedeti, da so lahko pogosti dejanski (ali pa tudi pravni) položaji, ko so si interesi upnikov in družbenikov (ali delničarjev), torej tistih, ki imajo korporacijske pravice, izrazito nasprotni. Takšna kolizija interesov bi lahko vplivala na hitrost stečajnih postopkov, kjer je prav načelo hitrosti in ekonomičnosti eno izmed glavnih načel postopka (48. člen ZFPPIPP).

8. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne stečajne mase, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče prve stopnje (prvi odstavek 128. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je pritožbo pritožnika zavrglo, saj mu ZFPPIPP ne daje položaja stranke v postopku. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na odločilne pritožbene razloge. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Pritožbeno sodišče glede pritožnikovih trditev, da bo stečajna masa (in posledično on sam kot družbenik) oškodovana za kar enajst milijonov EUR zaradi prenizke prodajne cene kamnoloma, zgolj pripominja, da je po pregledu stečajnega spisa ugotovilo, da se je sporna nepremičnina že večkrat (neuspešno) prodajala. Najprej z javno dražbo 18. 11. 2016 za znesek 6.000.000,00 EUR, pa do dne 3. 2. 2017 ni bila vplačana nobena varščina in na dražbo ni pristopil noben dražitelj. Po tem 11. 4. 2017 za 3.000.000,00 EUR, tudi ta dražba ni bila uspešna. Nadalje se je neuspešno prodajalo premoženje na dražbah dne 21. 5. 2018 za 2.000.000,00 EUR in še 13. 11. 2018 za znesek 1.500.000,00 EUR, ki prav tako nista bili uspešna. Nazadnje se sporna nepremičnina prodaja po ceni, ki jo je določil cenilec v začetku stečajnega postopka, torej v višini 438.226,00 EUR. Če bi bila nepremičnina res vredna preko 12.000.000,00 EUR, kot to zatrjuje pritožnik, potem bi bile prodaje po milijonskih cenah uspešne, vendar niso. Prav tako po navedbah pritožnika samega, da je bila cenitev v predhodnem izvršilnem postopku kar 12.260.250,00 EUR, pritožbenemu sodišču ni jasno, zakaj kamnoloma ni prodal po takšni ali podobni ceni pred začetkom stečajnega postopka, s čimer bi zagotovil popolno plačilo upnikov in preostanek bi pripadel njemu.

2 Določena procesna upravičenja imajo le v predhodnem stečajnem postopku.

3 Glede na trditve pritožnika, da mu je sodišče prve stopnje s pozivom z dne 25. 8. 2016 priznalo položaj upnika, kar ne drži povsem, pač pa ga je štelo za upravičenega vlagatelja ugovora po 128.a členu ZFPPIPP zaradi _pričakovalnega upravičenja._ Višje sodišče v sklepu Cst 547/2017 pa je njegovo pritožbo upoštevalo zaradi tega, ker mu je bila odločba sodišča prve stopnje napačno vročena, ni pa se ukvarjalo z vprašanjem njegovega položaja kot morebitnega upnika.

4 Glej VSL sklep 306/2018, VSL sklep 180/2018, VSL sklep 409/2015 in druge.