Jedro

Očitka tožnici v pisnem vabilu na zagovor nista bila konkretizirana do te mere, da bi lahko tožnica učinkovito izvrševala pravico do zagovora. Očitani razlog nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 (da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti) je vsebinsko prazen, saj v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo in za kakšne pomanjkljivosti pri njenem tehničnem pregledu je šlo. Tudi glede očitka o razlogu nesposobnosti z dne 13. 7. 2011, da je določeni študent v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi, ni jasno, za katero diplomsko delo in s kakšnim naslovom je šlo. Oba očitka nista dovolj jasna in ostajata na ravni splošnosti, zato tožnica ni mogla vedeti, katerih dveh tehničnih pregledov od več kot 100 pregledanih diplomskih nalogah, ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Razlog nesposobnosti v pisnem vabilu, kot pogoj za uresničitev pravice do zagovora, mora biti konkretno obrazložen. Ker očitka razloga nesposobnosti v pisnem vabilu na zagovor nista bila jasna, zaradi česar tožnici ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo navedeno listino oziroma stopnjo obrazloženosti (konkretiziranosti) pisnega vabila. Pravica do vsebinsko učinkovitega zagovora tožnici dejansko ni bila zagotovljena, zato je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, posledično pa ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni, tako da se glasi: „1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 23. 9. 2011 nezakonita in da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki še traja.

2. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko v roku 8 dni pozvati nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vpisati delovno dobo v ustrezno evidenco.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni obračunati bruto nadomestila plače in ostale prejemke iz delovnega razmerja od datuma nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela ter ji po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto zneske nadomestila plače in drugih prejemkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov do plačila.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v znesku 3.018,51 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila“.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 498,74 EUR v roku 8 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 23. 9. 2011. Zavrnilo je tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke ter odločilo, da stranki krijeta svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo, razen zoper odločitev, da tožena stranka nosi svoje stroške postopka, se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, toženi stranki pa naloži plačilo vseh pravdnih stroškov tožnice, vključno s pritožbenimi stroški. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker o odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ter med samimi temi listinami. Nobena od zaslišanih prič ni izpovedala, da bi bile zabeležke (A.A.) z dne 22. 6. 2011 izročene tožnici v postopku pred delodajalcem, tožnica pa je jasno povedala, katere zabeležke je prejela. Tudi iz pisnega zagovora tožnice izhaja, da ni izvedela, za kakšne nepopolnosti je šlo pri tehničnem pregledu zaključne naloge. Zato je zaključek sodišča, da je tožnica morala vedeti, da se očitek z dne 22. 6. 2011 nanaša ravno na diplomsko nalogo B.B. in da je zato vabilo zadostno konkretizirano, brez podlage v izvedenih dokazih in tudi brez trditvene podlage tožene stranke. Neobrazložen je tudi zaključek sodišča, da je očitek z dne 13. 7. 2011 v vabilu na zagovor dovolj konkretiziran. Tožnici v zvezi z očitkoma z dne 13. 7. 2011 in 16. 6. 2011 ni bila zagotovljena pravica do obrambe in posledično ne moreta predstavljati utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tožnica ves čas poudarja, da je šele z odgovorom na tožbo prejela poročilo o kakovosti tehničnega pregleda diplomskega dela B.B. z dne 11. 7. 2011, sporno diplomsko nalogo pa s prvo pripravljalno vlogo tožene stranke. Navaja, da je v času od januarja 2011 do 20. 10. 2011 pregledala 272 diplomskih del, od tega 149 v času od 17. 5. 2011 do 12. 9. 2011, zato pritožbi z dne 16. 6. in 13. 7. 2011, tudi če bi bili utemeljeni in bi se nanašali na delo tožnice, ne moreta predstavljati utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče je pri dokazovanju utemeljenosti odpovednega razloga navedlo tudi druge domnevne in nekonkretizirane napake, ki niso predmet odpovedi. S tem je širilo odpovedni razlog, kar je nedopustno. Opustitev sodišča, da se ob ugotavljanju tožničine nesposobnosti za opravljanje dela izjasni o vseh relevantnih okoliščinah, pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi zaključki sodišča prve stopnje glede zakonske dolžnosti preveritve možnosti glede zaposlitve tožnice po tretjem odstavku 88. člena ZDR so materialnopravno zmotni. Tožena stranka je preveritev opravila že z dopisom 28. 6. 2011, ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v septembru 2011 pa te zakonske dolžnosti ni izvedla. Zahteva povračilo stroškov postopka s pritožbo.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnice v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijana sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih.

7. V razveljavitvenem sklepu VIII Ips 221/2014 z dne 3. 3. 2015 se je Vrhovno sodišče RS strinjalo s presojo sodišč prve in druge stopnje, da ravnanja tožnice, ki jih je tožena stranka štela kot kršitev delovnih obveznosti iz krivdnega razloga in je zanje tožnici izrekla disciplinsko sankcijo in opomin pred odpovedjo, ne morejo biti podlaga še za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 23. 9. 2011. V skladu z napotki revizijskega sodišča je v ponovnem sojenju sodišče prve stopnje v okviru odpovednega razloga nesposobnosti pravilno presojalo le napake pri očitanih dveh primerih z dne 16. 6. 2011 in z dne 13. 7. 2011. 8. V skladu z določbo 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR) mora delodajalec pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti delavcu omogočiti zagovor. V pisnem vabilu na zagovor mora biti naveden obrazložen razlog, zaradi katerega delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Namen zakonske ureditve je, da se delavec pred predvidenim zagovorom seznani z očitki in pripravi zagovor. To pomeni tudi obveznost delodajalca, da delavcu jasno predoči razlog nesposobnosti. Če očitki v pisnem vabilu na zagovor niso konkretizirani, delavec niti ne ve, kaj se mu očita in posledično tudi vsebinsko učinkovitega zagovora ne more podati.

9. Tožena stranka je v vabilu na zagovor o očitanem razlogu nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 navedla, da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti. Tožnica se je sicer pisno zagovarjala, da ni izvedela, za kakšne nepopolnosti pri tehničnem pregledu naj bi šlo. Tožena stranka je nato v redni odpovedi dodatno naštela konkretne tehnične pomanjkljivosti, ki jih zaradi njihovega neevidentiranja kandidatka B.B. pred oddajo naloge v oceno ni odpravila, zaradi česar diplomska naloga ni bila tehnično brezhibna.

10. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da očitka v pisnem vabilu na zagovor nista bila konkretizirana do te mere, da bi lahko učinkovito izvrševala pravico do zagovora. Poleg tega utemeljeno navaja, da nihče od zaslišanih prič in strank ni izrecno potrdil, da je bila tožnica pred sporno odpovedjo seznanjena z zabeležkami A.A. z dne 22. 6. 2011. Očitani razlog nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 je vsebinsko prazen, saj v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo in za kakšne pomanjkljivosti pri njenem tehničnem pregledu je šlo. Tudi glede očitka o razlogu nesposobnosti z dne 13. 7. 2011, da je študent C.C. v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi, ni jasno, za katero diplomsko delo in s kakšnim naslovom je šlo. Oba očitka nista dovolj jasna in ostajata na ravni splošnosti, zato tožnica ni mogla vedeti, katera dva tehnična pregleda od več kot 100 pregledanih diplomskih nalogah, ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Razlog nesposobnosti v pisnem vabilu, kot pogoj za uresničitev pravice do zagovora, mora biti konkretno obrazložen. Dejstvo, da je bila tožnica predhodno uvajana in seznanjena z delovnimi zahtevami glede tehničnega pregleda diplomskih nalog, še ne pomeni, da je ob vročitvi pisnega vabila vedela, katerih konkretnih nalog po 17. 5. 2011 ni opravila strokovno in kvalitetno.

11. Ker očitka razloga nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 in 13. 7. 2011 v pisnem vabilu z dne 12. 9. 2011 nista bila jasna, zaradi česar tožnici ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo navedeno listino oziroma stopnjo obrazloženosti (konkretiziranosti) pisnega vabila. Pravica do vsebinsko učinkovitega zagovora tožnici dejansko ni bila zagotovljena, zato je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita.

12. Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 221/2014 z dne 3. 12. 2015, s katerim je zadevo vrnilo v novo sojenje, sodišču prve stopnje naložilo, da ustrezno dopolni dokazni postopek glede tega, za kakšni napaki je šlo v očitanih dveh primerih tako glede na težo teh napak kot v primerjavi s celotnim obsegom dela tožnice, nato pa naj presodi, ali je zaradi očitanih dveh napak tožnica res v celoti nesposobna za opravljanje dela na svojem delovnem mestu administratorke v enoti tajništva in predvsem, ali očitani napaki res pomenita utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju sicer ugotovilo, da je tožnica storila napake v očitanih dveh primerih, nato pa je ob ugotovljenih kontinuiranih drugih napakah, ki niso predmet odpovedi, zaključilo, da je odpoved zakonita. Takšna presoja ni pravilna, saj razloga nesposobnosti ni mogoče utemeljevati z napakami, ki niso bile predmet odpovedi. Delodajalec v sodnem postopku ne more več uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati dodatnih očitkov za odpoved pogodbe; če jih uveljavlja, jih sodišče ne upošteva. Tožena stranka ni preverjala, niti v odpovedi ugotovila, da bi tožnica v času po 17. 5. 2011 tudi v ostalih primerih tehničnih pregledov (pregledala je nekaj več kot 100 diplomskih nalog) ali pri drugih delih in nalogah v delokrogu delovnega mesta delala napake. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da zgolj zaradi ugotovljenih napak v dveh očitanih primerih, ni mogoče šteti, da je bila tožnica v celoti nesposobna za opravljanje dela administratorke v tajništvu. Posledično je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je bil podan utemeljen razlog nesposobnosti, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

13. Ker je sodišče prve stopnje glede na vse navedeno zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 9. 2011 zakonita, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožnice ter izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, posledično pa ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku (prvi odstavek 351. člena ZPP v zvezi z 2. in 5. alinejo 358. člena ZPP).

14. Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Ti so za čas do konca glavne obravnave na prvi stopnji odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in nasl. - ZOdvT) in po priloženem stroškovniku (list. št. 237) znašajo 3.018,51 EUR.

15. Na podlagi načela uspeha v sporu, kot ga določa prvi odstavek 154. člena ZPP, je pritožbeno sodišče toženi stranki naložilo, da tožnici povrne stroške pritožbenega postopka v znesku 498,74 EUR.