Jedro

Vložitev ustavne pritožbe proti izvršilnemu naslovu predstavlja enega od pogojev za odlog izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovoljeno izvršbo odložilo do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o dolžničini ustavni pritožbi proti izvršilnemu naslovu.

Proti sklepu se pritožuje upnica, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da dolžničin predlog za odlog izvršbe zavrne kot neutemeljen. Navaja, da je dolžnica predlogu za odlog izvršbe priložila le izvod ustavne pritožbe, ne pa tudi dokaza, da je ustavno pritožbo res vložila pri ustavnem sodišču. Ko je sodišče prve stopnje tako izdalo izpodbijani sklep še ni bilo izkazano, da je dolžnica res vložila ustavno pritožbo in je ustrezno potrdilo posredovala sodišču šele 2.11.1999. Nedvomno bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa pri ustavnem sodišču preveriti, ali je ustavno sodišče sploh sprejelo ustavno pritožbo v obravnavo. Poleg tega po mnenju pritožbe dolžnica ni izkazala za verjetno, da bi z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo. Dolžnici so že blokirana sredstva v višini 20.000.000,00 SIT in z njimi ne more razpolagati, pa kljub temu njeno poslovanje ni oteženo. Iz članka v časopisu Delo namreč izhaja, da ustvarja dolžnica s svojim poslovanjem velik promet in dosega visok dobiček ter tako zaradi blokade navedenega zneska ne more utrpeti nobene škode. Neutemeljeno je tudi sklepanje prvega sodišča, da bo dolžnica, če bo z ustavno pritožbo uspela, (možnosti za uspeh pa praktično ni), težko od upnice izterjala povrnitev zneskov, ki bi jih upnica prejela na podlagi predmetne izvršbe. Upnica je sedaj redno zaposlena in prejema osebni dohodek, poleg tega pa ima tudi določene predmete, ki so bili v izvršilnem postopku pod I 2211/94 tudi zarubljeni, le prodati jih ni bilo mogoče. Razlog za neuspešnost navedene izvršbe tako ni bil na strani upnice.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnica je svojemu predlogu za odlog izvršbe priložila kopijo ustavne pritožbe, da je ustavno pritožbo res tudi vložila pred ustavnim sodiščem pa nedvomno izhaja iz podatkov spisa in tudi iz pritožbe same. Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno štelo, da je izpolnjen eden od pogojev za odlog izvršbe iz 1. točke 1. odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ter zadevni pritožbeni očitek prvemu sodišču, da je bistveno kršilo določbe postopka ni utemeljen. Niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče ni tisto, ki bi lahko glede na vsebino ustavne pritožbe ocenjevalo njeno utemeljenost, to je stvar ustavnega sodišča. Prvi pogoj, ki ga je treba izpolniti za odlog izvršbe je, da je proti odločbi, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, dolžnik vložil izredno pravno sredstvo, ta pogoj pa je dolžnik izkazal. Po presoji pritožbenega sodišča pa je izkazan tudi nadaljnji pogoj za odlog izvršbe, dolžnik je namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča izkazal za verjetno, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, če ne bo odložena. Čeprav se pritožbeno sodišče sicer strinja s stališčem pritožbe, da dolžnica v primeru pritožbe ne bo utrpela škode v smislu bistveno otežkočenega poslovanja, pa je nedvomno treba pritrditi prvostopnemu sodišču, da bi dolžnica, če bo z ustavno pritožbo uspela, težko, ali pa sploh neuspešno terjala od upnice povrnitev v izvršbi dobljenega zneska glede na njegovo višino. Tega prepričanja pritožbenega sodišča ne more spremeniti pritožbena navedba o tem, da je sedaj upnica redno zaposlena, upoštevajoč višino zneska, ki ga v izvršilnem postopku od dolžnice terja. Ob tem pa je tudi pritrditi prvostopnemu sodišču, da dolžnica ne bo zaradi odloga izvršbe trpela posebnih škodnih posledic, glede na to, da ji od terjanega zneska za čas odložitve izvršbe tečejo zakonite zamudne obresti, v socialno stisko pa tudi zaradi odloga izvršbe ne bo zapadla glede na to, da je po lastnih trditvah sedaj redno zaposlena in prejema redno plačo. Glede na navedeno sta torej tudi po prepričanju pritožbenega sodišča podana oba zahtevana pogoja za odlog izvršbe po 1. odstavku 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju in je torej odločitev prvega sodišča pravilna in zakonita ter jo je zato pritožbeno sodišče potrdilo.