Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot lastni prihodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se prvotoženo stranko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.
1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog prvotožene stranke za celotno oprostitev plačila sodnih taks za pritožbeni postopek zavrnilo (I. točka izreka) in prvotoženo stranko delno oprostilo plačila sodne takse za dopustitev revizije v višini 90 % oziroma 558,90 EUR tako, da njena obveznost plačila sodne takse za pritožbeni postopek znaša 62,10 EUR (II. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil prvotoženec, uveljavljal pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagal razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožnik opozarja na zmotno uporabo materialnega prava pri presoji prvostopenjskega sodišča, ali bi bil glede na navedbe v predlogu za oprostitev plačil sodne takse za pritožbo in priloženo izjavo o premoženjskem stanju upravičen do denarne socialne pomoči, ker je kot relevantno časovno obdobje, za katero je ugotavljalo razpoložljiv dohodek pritožnika upoštevalo obdobje dvanajstih mesecev v letu 2013, namesto pravilno obdobje zadnjih treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.
5. Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 mora predlogu za taksno oprostitev stranka priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Skladno z navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju kot sestavnim delom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju pa mora izjavi o premoženjskem stanju vlagatelj, ki je fizična oseba, obvezno priložiti dokazilo o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo te izjave za vsak mesec posebej in sicer zase in za družinske člane.
6. Pritožnik pravilno opozarja v pritožbi, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse podal dne 18. 9. 2014, dne 23. 10. 2014 pa ga je dopolnil z izjavo o premoženjskem stanju s predpisanimi prilogami. Opozoril je tudi na dejstvo, da v zadnjih treh mesecih pred predložitvijo izjave o premoženjskem stanju ni prejemal nobenih dohodkov.
7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pri presoji premoženjskega stanja pritožnika izhajalo iz podatkov izjave pritožnika o njegovem premoženjskem stanju o dohodkih in prejemkih, obdavčenih po Zakonu o dohodnini, ki pa se nanašajo (skladno z navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju) na dohodke in prejemke iz zadnjega informativnega izračuna oziroma napovedi za odmero dohodnine. V konkretnem primeru se torej nanašajo ti podatki na dohodke in prejemke v letu 2013. 8. Po prvem odstavku 20. člena Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) se kot lastni prihodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, kot pravilno opozarja pritožnik. Po 6. členu ZSVarPre so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki zase sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti. Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša po prvem odstavku 8. člena ZSVarPre 269,20 EUR.
9. Pritožnik je že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek navedel, da je brezposeln, v izjavi o premoženjskem stanju pa, da od 1. 7. 2014 do 22. 10.2014 ne prejema dohodkov, iz prilog k izjavi pa izhaja, da je pritožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse (z dne 18. 9. 2014) prejel v juniju 2014 le regres v znesku 276,20 EUR. Že prvostopenjsko sodišče pa je ugotovilo, da pritožnik nima premoženja, ki bi vplivalo na presojo njegove upravičenosti do denarne socialne pomoči. 10. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, upoštevaje relevantno obdobje za ugotavljanje lastnega dohodka pritožnika skladno s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre se izkaže, da bi bila po presoji pritožbenega sodišča tudi s plačilom po izpodbijanem sklepu zmanjšani obveznosti pritožnika njegova socialna ogroženost tolikšna, da bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva pritožnika, s katerimi se preživlja. Pritožbeno sodišče zato meni, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014, da so pri pritožniku podane okoliščine iz prvega odstavka 11. člena ZST-1, ki utemeljujejo popolno oprostitev pritožnika za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.
11. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).