Jedro

Ker se na podlagi drugega odstavka 19. člena ZDDV šteje, da je bilo z izdajo računa blago kupcu (v Republiki Sloveniji) dobavljeno, in je s tem trenutkom nastala tudi obveznost obračuna DDV, ni več možna oprostitev DDV-ja pri izvozu blaga v smislu 1. točke 31. člena ZDDV. Revident blaga ni odpeljal izven Skupnosti v svojem imenu (kot prodajalec), ampak v imenu kupca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada Maribor z dne 5. 7. 2006, s katero je davčni organ prve stopnje odločil, da je revident zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri obračunavanju in plačevanju davka na dodano vrednost (DDV) dolžan plačati DDV od davčne osnove 24.334.976,00 SIT po stopnji 20 % v znesku 4.866.995,20 SIT za davčno obdobje junij in avgust 2004 (točka I. 1. izreka prvostopenjske odločbe) in pripadajoče obresti v znesku 284.641,19 SIT (točka I. 2. izreka). Tožena stranka je z odločbo z dne 16. 4. 2009 revidentovo pritožbo zoper citirano prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da so bili motorni čolni prodani na ozemlju Republike Slovenije fizičnim osebam, ki so državljani Republike Slovenije, in šele potem izvoženi. Revident je samo opravil izvoz in ga ob izvozu ni bilo mogoče šteti za lastnika plovil. Ob takšnih ugotovitvah pa revident ne more uveljavljati oprostitve plačila DDV po 1. točki 31. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV).

3. Revident je zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje vložil revizijo iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Kot vrednost spornega predmeta navaja punktum 20.309,62 EUR spp. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pravila stvarnega prava, saj ZDDV glede pridobitve lastninske pravice ne more predstavljati specialnega predpisa. Revident je bil vse do izročitve plovil v Republiki Hrvaški lastnik plovil. Kupci s plovili niso razpolagali, saj jim jih je revident izročil šele v namembnem kraju skupaj z vsemi listinami, na podlagi katerih so pridobili razpolagalno upravičenje. Sodišče prve stopnje se napačno sklicuje na drugi odstavek 19. člena in drugi odstavek 14. člena ZDDV, saj nobena od teh določb ne posega v pravila, ki opredeljujejo pogoje za oprostitev plačila DDV. Meni, da so bili vsi zakonski in podzakonski pogoji za davčno oprostitev izpolnjeni. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V obravnavanem primeru je bilo revidentu naloženo plačilo davka na dodano vrednost v znesku 4.866.995,20 SIT, kar znaša 20.309 EUR, in torej presega zakonsko mejo 20.000 EUR.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na drugo točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev davčnih organov in sodišča prve stopnje glede možnosti uporabe določbe 1. točke 31. člena ZDDV v obravnavanem primeru pravilna. Po tej določbi je plačila DDV oproščena dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj izven Skupnosti prodajalec ali druga oseba za njegov račun.

9. Iz dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, izhaja, da je revident prodal tri motorne čolne (na podlagi treh računov) trem fizičnim osebam, ki so državljani Republike Slovenije. Računi so bili izdani v Republiki Sloveniji in tudi kupnina je bila poravnana v Republiki Sloveniji še preden je revident odpeljal motorne čolne izven Skupnosti (v Republiko Hrvaško).

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je za rešitev obravnavane zadeve bistvena opredelitev, kdaj (oziroma ali) je za revidenta nastala obveznost obračuna DDV, in nadalje, ali je v primeru nastale obveznosti obračuna DDV še mogoče uveljavljati davčno oprostitev na podlagi 1. točke 31. člena ZDDV.

11. Na podlagi prvega odstavka 19. člena ZDDV obveznost obračuna DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene. Šteje se, da je blago dobavljeno oziroma da so storitve opravljene takrat, ko je izdan račun (drugi odstavek 19. člena ZDDV). DDV pa se obračunava in plačuje po kraju, kjer je bil opravljen promet blaga oziroma promet storitev oziroma po kraju, kjer se šteje, da je bil promet opravljen po tem zakonu (prvi odstavek 14. člena ZDDV).

12. V obravnavanem primeru je revident kot prodajalec izdal račune za tri motorne čolne v Republiki Sloveniji, in to preden je nato čolne odpeljal v Republiko Hrvaško. Tudi kupnine so kupci poravnali preden so bili čolni prepeljani na Hrvaško. Ker se na podlagi drugega odstavka 19. člena ZDDV šteje, da je bilo z izdajo računa blago dobavljeno (in da je bilo na podlagi prvega odstavka 14. člena ZDDV dobavljeno v Sloveniji), je s tem trenutkom nastala tudi obveznost obračuna DDV. V takem primeru pa po presoji Vrhovnega sodišča ni več možna oprostitev DDV-ja pri izvozu blaga v smislu 1. točke 31. člena ZDDV, saj je prodajalčeva obveznost obračuna DDV nastala še preden je odpeljal blago izven Skupnosti. V obravnavanem primeru namreč revident ni odpeljal motornih čolnov izven Skupnosti v svojem imenu (kot prodajalec), ampak v imenu kupcev, saj je bilo blago (motorni čolni) na podlagi citiranih določb ZDDV dobavljeno kupcem že z izdajo računov. Zato je tudi brezpredmetno sklicevanje na pravila stvarnega prava o tem, kdaj so kupci postali dejanski lastniki motornih čolnov.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1).