Jedro

V kolikor toženi stranki ni bilo jasno, za kakšno vrsto vloge gre (glede na dejstvo, da bi vloga morala glasiti „pritožba“, skladno s pravnim poukom na sklepu z dne 9. 10. 2019) oziroma za morebitno podvajanje že podane vloge, torej zoper kateri sklep je tožeča stranka podala ugovor (kljub temu da je po mnenju sodišča bilo to nedvoumno, saj je bil redosled podanih pravnih sredstev jasen), bi bila dolžna v skladu z določili 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) stranko pozvati na dopolnitev podanega ugovora/pravilno pritožbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep št. 41001-212/2019-946 z dne 24. 10. 2019 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopa_

1. V predmetnem postopku je bil izdan sklep s katerim je tožena stranka, zavrgla ugovor tožeče stranke, ker le - ta naj ne bi bil pravočasen.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da bi naj pritožnik podal ugovor zoper izdano odločbo z dne 19. 9. 2019 št. 41001-212/2019-912, ki bi naj bila vročena tožeči stranki 26. 9. 2019 in se je osem (8) dnevni rok za vložitev ugovora iztekel 4. 10. 2019. Ugovornik pa je podal ugovor priporočeno po pošti šele 18. 10. 2019, zaradi česar je tožena stranka ugovor, kot prepoznega, zavrgla.

3. Zoper navedeni sklep je bila podana pritožba, o kateri je odločal župan Mestne občine Maribor in pritožbo zavrnil. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ druge stopnje po pregledu dokumentacije in prvostopne odločbe ugotovil, da je pritožnik dne 18. 10. 2019 na naslovni organ (ponovno) naslovil ugovor zoper odločbo št. 41001-212/2019-912, pri čemer je pritožnik v besedilu navedel, da vlaga ugovor zoper odločbo o sofinanciranju programov športa z dne 19. 9. 2019, kar pomeni, da je tekom predmetnega postopka vložil dva identična ugovora, in sicer enega z datumom 2. 10. 2019 in drugega z datumom 18. 10. 2019, na samih vlogah pa je zgolj ročno popravil datum na vlogi. Iz odločbe organa druge stopnje izhaja, da se iz razloga, ker Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) same vsebine pritožbe ne določa natančneje, glede postopka smiselno uporabljajo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in glede na to, da 336. člen ZPP določa, da v kolikor v pritožbi ni podatkov, ki jih zakon predvideva, da takrat organ stranki ne posreduje take pritožbe v dopolnitev, temveč jo zavrže. Organ druge stopnje je ugotovil, da je do napake prišlo v celoti na strani pritožnika, ki v svojem vloženem ugovoru z dne 18. 10. 2019 ni navedel, da ugovarja zoper odločbo z dne 9. 10. 2019 (kar je po predvidevanju organa druge stopnje želel narediti), ampak je zgolj na novo datiral vlogo z dne 2. 10. 2019, pri čemer gre za takšno napako pritožnika, da je z odločbo druge stopnje nikakor ni možno sanirati, zaradi česar je organ druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. _Tožbene navedbe_

4. Tožnik vlaga tožbo z dne 10. 1. 2020, v kateri kronološko navaja prejem odločb (sklepov s strani tožene stranke) in tudi datume vložitve pravnih sredstev. Navaja, da je na vsako odločitev tožene stranke podal pravočasno pravno sredstvo ter predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov sodne takse.

_Odgovor tožene stranke_

5. Tožena stranka je sodišču 24. 2. 2020 predložila predmetni upravni spis in tudi podala odgovor na tožbo, v kateri nasprotuje navedbam tožeče stranke in se opredeljuje do javnega razpisa za sofinanciranje ter izpostavlja, da tožeča stranka v tožbi ne navaja konkretnih tožbenih ugovorov, ampak zgolj kronološko povzema tek izdaje in vročanja upravnih pisanj. Zaradi navedenega po mnenju tožene stranke iz tožbe ne gre razbrati kaj je tožničin tožbeni očitek napram toženi stranki, iz tožbe pa tudi ne, za katero odločbo tožnica predlaga sodišču, da jo odpravi ter naloži v ponovno odločanje.

6. Toženka meni, da je bistvenega pomena v zadevi dejstvo, da je tožeča stranka zoper odločbo št. 41001-212/2019-912 z dne 19. 9. 2019 dvakrat vložila ugovor z identično vsebino, z edino razliko v navedbi datuma ugovora, ki je bil prvič vložen 2. 10. in drugič 18. 10., pri čemer se je ugovor razlikoval zgolj v popravljenem ročnem zapisu številk datuma podanega ugovora. Tožena stranka _že sama pojasnjuje, da določilo 18. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1) določa smiselno uporabo pravil splošnega upravnega postopka glede oblike in vsebine ugovora, da je treba uporabiti 238. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP),_ ki ureja obliko in vsebino pritožbe, ki jo je treba vložiti pisno in ustno na zapisnik. V pritožbi pa mora biti navedena odločba, ki se izpodbija in pri tem označen organ, ki jo je izdal ter njena številka in datum. Tožena stranka predlaga vpogled v vse izdane odločbe, ugovore in pritožbe ter naj sodišče tožbo v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov.

7. Sodišče je v predmetni zadevi, skladno s sklepom senata II U 11/2020 z dne 18. 1. 2023, odločalo po sodnici posameznici.

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče najprej pojasnjuje, da predmet presoje v tem postopku **ni vsebina in utemeljenost javnega razpisa** ter ugotavljanje izpolnjevanja pogojev tožeče stranke za prijavo na razpis, temveč gre zgolj za presojo ali je bil sklep o zavrženju številka 41001-212/2019-946 z dne 24. 10. 2019 upravičeno izdan (in v posledici odločba župana MOM številka 41001-1168/2019-946 z dne 2. 12. 2019) kot organa druge stopnje), zaradi prepozno vloženega pravnega sredstva sedaj tožeče stranke.

10. Sodišče je v predmetni zadevi opravilo celoten pregled spisovnega gradiva in ugotovilo, da je bila sprva 11. 7. 2019 izdana odločba o sofinanciranju programov športa št. 41001-212/2019-534, zoper katero je bila s strani tožeče stranke posredovana pritožba 23. 7. 2019, zaradi česar je bila predmetna odločba 13. 8. 2019 odpravljena s št. odločbe 41001-863/2019-2, saj je bilo takratnemu ugovoru, sedaj tožeče stranke, ugodeno.

11. Tako je tožena stranka 19. 9. 2019 izdala **novo** odločbo št. 41001-212/2019-912, s katero je vlogi za sofinanciranje športa delno ugodila, in sicer glede kandidature za šport starejših in za velike športno rekreativne prireditve, medtem ko je v preostalem vlogo, za sofinanciranje (za športno rekreacijo delovanje športnih organizacij), zavrnila. Navedena nova odločba je bila tožeči stranki vročena 26. 9. 2019 s pravnim poukom, da je zoper _**predmetno odločbo možno podati ugovor v roku 8 dni.**_ Rok za vložitev predmetnega ugovora se je iztekel 4. 10. 2019, tožeča stranka (pritožnica) pa je ugovor poslala priporočeno po pošti 3. 10. 2019. O predmetnem ugovoru **je bilo odločeno 9. 10. 2019** s sklepom št. 41001-212/2019-931. Tožena stranka je ugovor štela za pravočasen, vendar je s sklepom ugovor zavrgla kot nedopusten, ker vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz razpisa, da ni članica OKS1. 12. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je bil sklep tožene stranke z dne 9. 10. 2019 tožeči stranki vročen 16. 10. 2019, in da je tožeča stranka **zoper navedeni sklep podala pritožbo 18. 10. 2019**, katere bistvo je, da je predmetni razpis napačen, saj bi pogoji morali izhajati že iz odloka, iz katerega pa ne izhaja, da mora biti prijavitelj tudi član OKS.

13. Tožena stranka je 24. 10. 2019 izdala sklep št. 41001-212/2019-946, s katerim je **ugovor tožeče stranke (z dne 18. 10. 2019)** zavrgla, ker le-ta ni pravočasen. Ta sklep je bil tožeči stranki vročen 4. 11. 2019, o pritožbi zoper predmetni sklep pa je organ druge stopnje odločil 2. 12. 2019 z odločbo št. 41001-1168/2019-2. 14. _Tako je predmet presoje tega postopka sklep tožene stranke z dne 24. 10. 2019 št. 41001-212/2019-946 v zvezi z odločbo župana št. 41001-1168/2019-2 z dne 2. 12. 2019 (katero v prvem stavku tožbenih navedb navaja tudi tožeča stranka)_, s katero je bilo odločeno, da se ugovor tožeče stranke zavrže, ker ni pravočasen. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila odločba tožeči stranki vročena 26. 9. 2019, in da se je rok za podajo ugovora iztekel 4. 10. 2019 ter s tem, ko je stranka vložila ugovor priporočeno šele 18. 10. 2019, le tega vložila prepozno.

15. Sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da navedbe tožene stranke ne držijo, saj je iz spisovnega gradiva jasno razvidno, da je kljub temu, da gre res za dva identična ugovora (ki se razlikujeta zgolj v datumu podanega ugovora) šlo vendarle za dva ugovora in je bila volja stranke po vložitvi pravnega sredstva zoper prejeti sklep v postopku jasna, saj je stranka zoper sklep z dne 9. 10. 2019 št. 41001-212/2019-931 podala pravočasen ugovor že 18. 10. 2019 (saj je bil predmetni sklep stranki vročen 16. 10. 2019), kar je zgolj dva dni po prejemu sklepa in ne držijo navedbe tožene stranke, da je šlo za ugovor zoper odločbo z dne 19. 9. 2019, saj je zoper predmetno novo odločbo tožeča stranka predhodno podala priporočeno pritožbo po pošti 3. 10. 2019 (listina z imenom:“_ugovor-javni razpis šport 2019 z dne 2. 10. 2019_“), kot izhaja iz žiga na pisemski ovojnici in potrdila o oddaji pošiljke.

16. Prav tako ne držijo navedbe tožene stranke v drugostopenjski odločbi, da je v predmetnem postopku treba upoštevati določila ZUS-1 in ZPP, saj je šlo pred upravnim organom vendarle za upravni postopek, v okviru katerega je potrebno upoštevati določila ZUP, kot je tožena stranka že sama navedla v odgovoru na tožbo. V kolikor toženi stranki ni bilo jasno za kakšno vrsto vloge gre (glede na dejstvo, da bi vloga morala glasiti „pritožba“, skladno s pravnim poukom na sklepu z dne 9. 10. 2019) oziroma za morebitno podvajanje že podane vloge, torej zoper kateri sklep je tožeča stranka podala ugovor (kljub temu, da je po mnenju sodišča bilo to nedvoumno, saj je bil redosled podanih pravnih sredstev jasen), bi bila dolžna v skladu z določili 67. člena ZUP stranko pozvati na dopolnitev podanega ugovora/pravilno pritožbe. Šele v kolikor stranka postopka (pritožnica) ne bi vloge ustrezno dopolnila, bi lahko tožena stranka tako vlogo zavrgla iz razloga neustrezne dopolnitve oziroma njene vsebinske neutemeljenosti, ne pa iz razloga nepravočasne vložitve, saj je bila vloga podana pravočasno.

17. Tudi pri odgovoru na tožbo tožene stranke, da ni jasno, zoper katero odločbo je tožeča stranka podala tožbo v tem upravnem sporu, je sodišče mnenja, da gre za napačno naziranje tožene stranke, saj je tožeča stranka ravno iz razloga dokazovanja, na kak način so si sledili sklepi in odločbe tožene stranke in pravna sredstva tožeče stranke, v tožbi podala kronološki pregled teka celotnega postopka in je iz tožbe jasno razvidno, da tožeča stranka podaja tožbo v skladu s priloženo odločbo župana Mestne občine Maribor št. 41001-1168/2019-2 prejeto dne 11. 12. 2019, ki je bila izdana v zvezi s sklepom z dne 4. 11. 2019 št. 41001-212/2019-946, ki ga je v tožbi tožeča stranka navedla, zaradi česar je jasno, zoper katero odločitev tožeča stranka podaja predmetno tožbo. Iz pravnega pouka odločbe organa II. stopnje (številka 41001-1168/2019-2 z dne 2. 12. 2019) namreč jasno izhaja, da zoper to odločbo ni pritožbe, da pa je možen upravni spor zoper prvostopno odločbo. Drži pa, da tožeča stranka v začetku tožbenih navedb ni navedla odločbe organa prve stopnje temveč zgolj številko odločbe organa druge stopnje, vendar je sodišče štelo tožbene navedbe za ustrezne, ker je številko izpodbijanega sklepa navedla na drugi strani tožbe, kjer je v predzadnji alineji navedla, da je s kronološkimi navedbami utemeljila „_pravočasnost oddaje predhodnega ugovora_“.

18. Tožena stranka bo tako morala v ponovnem postopku, v kolikor meni, da gre za nepopolno podano vlogo oziroma pravno sredstvo, skladno z določili 67. člena ZUP, vlagatelja pozvati na dopolnitev, nato pa odločiti v skladu z zakonom.

19. Sodišče na podlagi obrazloženega ugotavlja, da je bila v postopku storjena bistvena kršitev določb upravnega postopka določil 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, kar je v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe, zaradi česar tudi ni izvedlo glavne obravnave, in sicer na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi, glede na dejstvo, da so bile v postopku ugotovljene procesne kršitve, na katere je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

20. Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek, v katerem bo organ moral odpraviti navedeno kršitev, ustrezno izpeljati postopek in nato svojo odločitev ustrezno obrazložiti v izdani odločbi v skladu z 214. členom ZUP.

21. Sodno takso bo sodišče vrnilo tožeči stranki po uradni dolžnosti.

1 Tožena stranka bi morala po vsebini ugovor zavrniti, saj je s sklepom odločala o ugovoru zoper že izdano odločbo.