Jedro

Po določbi 1. odstavka 53. člena ZSDU je zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta delavcev lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, sodišče druge stopnje pa je temu pritrdilo, da takšne kršitve niso bile storjene.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog (pravilno: zahtevek - prvi odstavek 53. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 2/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) za razveljatitev postopka za izvedbo volitev v svet delavcev z dne 18.11.2004. Odločitev je oprlo na določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93, 61/2000 - odločba Ustavnega sodišča, 56/2001, v nadaljevanju: ZSDU). Ugotovilo je, da je nasprotna udeleženka volitve v svet delavcev izvedla v skladu z navedenim zakonom.

Kršena je bila sicer določba 30. člena ZSDU, ker volilna komisija v roku treh dni ni preizkusila predlogov kandidatov, vendar to ni vplivalo na zakonitost volitev. Po tretjem odstavku 52. člena ZSDU so se volitev lahko udeležili vsi delavci, tudi tisti, ki delajo v enotah v drugih krajih (K., L.). Tudi druge kršitve navedenega zakona niso podane. Volilna komisija je bila pravilno sestavljena. Na volitvah niso sodelovali delavci, ki bi jim to bilo prepovedano po 12. členu ZSDU. Z. P. in V. Š. nista bila delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in sta imela aktivno volilno pravico (12. člen ZSDU). Namestnik predsednika volilne komisije B. F. je podal pisno soglasje. Predlagani kandidati D. L., Z. G. in T. Č. so dobili zadostno podporo (27. člen ZSDU). Volitve niso bile izvedene v nasprotju s 24. členom ZSDU, ker v zakonu ni določeno, da jih namesto volivnih odborov ne sme izvesti volilna komisija sama.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno. V celoti je sprejelo dokazno oceno in pravne zaključke sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da pritožbene navedbe niso bistvene, ker se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva. Kršitev 30. člena ZSDU ni vplivala na zakonitost in opravilnost volitev. Po 52. členu ZSDU je nasprotni udeleženec poskrbel, da so se volitev lahko udeležili vsi delavci, tudi tisti na zunanjih enotah. Druge kršitve postopka niso bile podane.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je predlagatelj vložil pritožbo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V reviziji se je skliceval na navedbe v pritožbi z dne 18.3.2005, skliceval pa se je tudi na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 386/2000 z dne 9.3.2000, ki je ugodilo pritožbi predlagateljev in razveljavilo volitve, ker vodilni delavci oziroma vodilno osebje ne sme imeti aktivne volilne pravice. V zvezi s 30. členom ZSDU se postavlja tudi vprašanje, ali je bila volilna komisija formalno pravilno imenovana. Ker imenovanje ni bilo pravilno, so vsi sklepi volilne komisije nezakoniti. Določbi 24. in 25. člena ZSDU sta bili kršeni, ker ima družba V. d.d. več kot 50 delavcev, zaradi česar bi morali biti imenovani volilni odbori za vsako volišče, kar ni bilo storjeno. B. F. ni podal pisnega soglasja za namestnika predsednika volilne komisije po določbi 20. člena ZSDU. Volilna komisija torej ni bila veljavno ustanovljena. Kršen je bil tudi 22. člen ZSDU, ker je bil pri delu volilne komisije navzoč predsednik sveta delavcev.

Sklepčnost volilne komisije je določena v 21. členu ZSDU. Volilna komisija je sklep o potrditvi kandidatur sprejela v sestavi treh članov, to je s polovičnim številom članov. Volilni odbori niso bili imenovani, čeprav bi morali biti imenovani za vsako volišče. Volitve v Ljubljani niso bile opravljene, čeprav ima družba enoto tudi tam. To je kršitev 52. člena ZSDU.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 do 36/2004, v nadaljevanju: ZPP) poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje, zato jo je dovoljeno vložiti le pod pogoji, ki so določeni v 367. členu ZPP, in zaradi razlogov, ki jih izčrpno navaja 370. člen ZPP. Revizije ni dovoljeno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Zaradi navedene določbe 371. člena ZPP mora stranka v celoti navesti revizijske razloge in jih tudi utemeljiti. Če tega ne stori, ali pa se v reviziji sklicuje na navedbe v pritožbi, v tem delu zaradi določbe 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ne sme preizkusiti.

Revizija ni uveljavljala revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato v zvezi s tem razlogom revizijsko sodišče izpodbijane odločbe ni preizkusilo.

Kot je bilo navedeno, revizije ni dovoljeno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo naslednja, za odločitev pomembna dejstva, ki jim je sodišče druge stopnje pritrdilo: - Volitev za člane sveta delavcev so se lahko udeležili vsi delavci nasprotne udeleženke, tudi tisti v delovnih enotah v drugih krajih (52. člen ZSDU); - B. F. je podal pisno soglasje za namestnika predsednika volilne komisije (20. člen ZSDU); - volilna komisija je bila pravilno sestavljena (21. člen ZSDU); - Z. P. in V. Š. nista bila delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (12. in 13. člen ZSDU); - Trije kandidati za člane sveta delavcev (L., G., Č.) so imeli zadostno podporo delavcev (27. člen ZSDU).

Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP, niso sprejemljive revizijske navedbe, da so bile kršene določbe 12., 13., 20., 21., 27. in 52. člena ZSDU.

Tudi v zvezi z drugimi določbami ZSDU materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Prekoračitev tridnevnega roka, ki je za sprejem predlogov kandidatov določen za volilno komisijo (30. člen ZSDU), tudi po mnenju revizijskega sodišča ne more imeti takšnih posledic, kot jih zatrjuje predlagatelj, predvsem zato, ker je bil preizkus opravljen in ker ni bilo ugotovljeno, da je to vplivalo na zakonitost volitev.

V 5. alinei 24. člena je določeno, da volilna komisija imenuje volilne odbore. Ti vodijo glasovanje na voliščih in skrbijo za pravilnost in tajnost glasovanja (prvi odstavek 25. člena ZSDU).

V primeru, da v družbi dela do 50 delavcev z aktivno volilno pravico, se lahko naloge volilne komisije in volilnih odborov združijo in jih opravlja volilna komisija (drugi odstavek 26. člena ZSDU). V volilni imenik pri nasprotnem udeležencu je bilo dne 17.1.2004 vpisanih 224 delavcev (volivcev), kar pomeni, da navedene določbe ZSDU ni bilo dovoljeno uporabiti. Navedene določbe po mnenju tega sodišča pomenijo, da bi volilna komisija morala imenovati volilne odbore. Ker tega ni storila, se postavlja vprašanje, ali je to vplivalo na zakonitost in pravilnost volitev članov sveta delavcev. Pri odgovoru na to vprašanje je treba uporabiti določbe 44., pa tudi 42., 43. in 53. člena ZSDU. Iz določbe 44. člena izhaja, da so volitve neveljavne (nezakonite), če se jih ni udeležila več kot polovica delavcev z aktivno volilno pravico (prvi odstavek 42. člena). Vsebina 44. člena tudi pomeni, da je volitve dovoljeno razveljaviti le v primeru, če je bil bistveno kršen postopek volitev. Po 53. členu ZSDU je takšna kršitev podana, če so kršitve bistvene in če so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. V zvezi z okoliščino, da volilni odbori niso bili imenovani (24., 25. in 26. člen), da bi naj to vplivalo in kako bi naj vplivalo na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelj ni navajal potrebnih dejstev in zanje tudi ni predlagal dokazov (predlog z dne 18.11.2004, navedbe na glavni obravnavi, pripravljalni spis z dne 10.3.2005, list št. 31 do 35 spisa). Enako je mogoče ugotoviti za navedbe v zvezi navzočnostjo predsednika sveta delavcev pri delu volilne komisije (22. člen). Ker torej predlagatelj ni ravnal v zvezi z načeli o trditvenem in dokaznem bremenu (prvi odstavek 180. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1) ne more uspešno trditi, da so bile kršene navedene določbe ZSDU.

Obrazloženo pomeni, da pri volitvah pri nasprotni udeleženki niso bile bistveno kršene določbe postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev (prvi odstavek 53. člena ZSDU). Ker torej materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

To sodišče je, enako kot dosedanjih odločbah v kolektivnih delovnih sporih, odločilo s sodbo, ker ZDSS in ZDSS-1 nikjer izrecno ne določata, da delovna sodišča o stvari sami v kolektivnih delovnih sporih odločajo z odločbo.