Jedro

Sodišče prve stopnje tako nima prav, da je oškodovanka kot tožilka obtožni predlog vložila prepozno, saj se tridesetdnevni zakonski rok prav iz razloga državnega praznika dne 26. 12. 2024 ob polnoči še ni iztekel. Iz razloga prezrtja državnega praznika je pritožbeno grajana prvostopenjska odločitev v nasprotju z določbami ZKP.

Izrek

Pritožbi oškodovanke kot tožilke A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 87. člena ZKP obtožni predlog oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 27. 12. 2024 zoper načelnika Policijske postaje ... B. B. zaradi kaznivih dejanj nevestno delo v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 259. členu KZ-1 kot prepozen zavrglo.

2.Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbija oškodovanka kot tožilka, sicer brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, vendar s smiselnim predlogom pritožbenemu sodišču, da obtožnega predloga ne zavrže kot prepoznega.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Oškodovanka kot tožilka skozi pritožbeno izvajanje smiselno pritrdi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je sklep Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije o zavrženju kazenske ovadbe z dne 19. 11. 2024 prejela dne 26. 11. 2024, kot tudi, da je dne 27. 12. 2024 na Okrajno sodišče na Ptuju priporočeno po pošti poslala obtožni predlog, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom dne 10. 2. 2025 zavrglo. S takšno prvostopenjsko odločitvijo se oškodovanka kot tožilka ne strinja in opozarja, da je bil zadnji dan roka res 26. 12. 2024, ki pa je v Republiki Sloveniji državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Ker je bil zadnji dan roka za nadaljevanje pregona in vložitev obtožnega predloga 26. 12. 2024, ko se na Okrajnem sodišču na Ptuju torej ne dela, izrazi prepričanje, da se je, skladno s četrtim odstavkom 88. člena ZKP, tridesetdnevni zakonski rok iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, torej šele z iztekom dne 27. 12. 2024 (in ne dne 26. 12. 2024).

5.V povzetem je oškodovanki kot tožilki pritrditi, saj Zakon o praznikih in dela prostih dnevih (ZPDPD) v 1. členu dan samostojnosti in enotnosti (26. december) opredeljuje kot praznik in dela prost dan. Četrti odstavek 88. člena ZKP namreč določa, da se, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela, rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Sodišče prve stopnje tako nima prav, da je oškodovanka kot tožilka obtožni predlog vložila prepozno, saj se tridesetdnevni zakonski rok prav iz razloga državnega praznika dne 26. 12. 2024 ob polnoči še ni iztekel. Iz razloga prezrtja državnega praznika je pritožbeno grajana prvostopenjska odločitev v nasprotju z določbami ZKP.

6.V posledici ugotovljene kršitve je pritožbeno sodišče pritrdilo oškodovanki kot tožilki ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 60, 60/2, 87, 87/2, 88, 88/4, 402, 402/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.