Jedro

Spremenjeni zahtevek je bil vročen tožencu ob začetku glavne obravnave dne 10.5.1994, na kateri je toženec podal vsebinski odgovor na tožnikove navedbe, nakar so bili izvedeni dokazi s pregledom pogodbe in zaslišanjem obeh strank. S tem se je toženec spustil v obravnavanje o glavni stvari in ni nasprotoval spremembi tožbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožniku 2.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter mu povrniti 78.525,00 Sit pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da je tožnik prodal tožencu tovornjak Tatra 148 za ceno 2.500 DEM in za motor Tomos, vreden 2.000 DEM. Ker toženec ni izročil tožniku motorja, je ugodilo spremenjenemu zahtevku na plačilo njegove vrednosti.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Prvostopnim razlogom je glede na pritožbene ugovore dodalo še, da toženec neutemeljeno ugovarja, da ni privolil v spremembo tožbe, saj se je spustil v obravnavanje po spremembi, ki ji pred tem ni ugovarjal. Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sprememba tožbe ni dovoljena, ker nanjo ni pristal. S tožnikom se ni nikoli dogovoril za plačilo 2.000 DEM. Zashtevek bi se lahko glasil kvečjemu na izročitev motorja. Ni jasno, od kod sodišču trditev, da je bila kupoprodaja vredna 4.500 DEM.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in tedanji Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožnik je spremenil tožbeni zahtevek na glavni obravnavi dne 24.2.1994 tako, da je umaknil prvotni primarni zahtevek na izročitev motornega kolesa znamke TOMOS 14 L in namesto tega zahteval plačilo tolarske vrednosti zneska 2.000 DEM, kolikor je bilo po njegovih navedbah vredno motorno kolo. Nato je spremenjeni zahtevek na novo oblikoval in ga obrazložil v pripravljalnem spisu z dne z dne 6.5.1994. Ta pripravljalni spis je bil vročen tožencu ob začetku glavne obravnave dne 10.5.1994, na kateri je toženec podal vsebinski odgovor na tožnikove navedbe, nakar so bili izvedeni dokazi s pregledom pogodbe in zaslišanjem obeh strank. S tem se je toženec spustil v obravnavanje o glavni stvari in ni nasprotoval spremembi tožbe. Po določbi 3. odst. 190.čl. ZPP se v takem primeru šteje, da je toženec privolil v spremembo. Zato sodišče njegovih kasnejših ugovorov glede nedovoljenosti spremembe tožbe (pripravljalni spis z dne 20.5.1994 in pritožba) utemeljeno ni upoštevalo.

Ugotovljeno je bilo, da toženec ni v celoti izpolnil svojih obveznosti po kupni pogodbi z dne 2.4.1989. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta obe pravdni stranki sporazumno ocenili vrednost motornega kolesa, ki bi ga moral toženec izročiti tožniku, na 2.000 DEM. To je toženec izrečno potrdil v svoji izpovedbi, ko je bil zaslišan kot stranka na glavni obravnavi dne 10.5.1994. V postopku na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da toženec nima tistega motorja, za katerega sta se pravdni stranki dogovorili. Zato je bilo utemeljeno ugodeno zahtevku na plačilo vrednosti tega motorja (drugi odst. 262.čl. ZOR).

S pogodbo z dne 2.4.1989 je bila določena kupnina v znesku 2.500 DEM in izročitev motornega kolesa, katerega vrednost sta pravdni stranki soglasno ocenili na 2.000 DEM. Potemtakem ni dvoma, da je bila kupoprodaja vredna 4.500 DEM, za kar toženec v reviziji navaja, da ni jasno, od kod sodišču taka trditev.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo toženčevo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).