Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 382/2013

ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.382.2013 Upravni oddelek

evidentiranje urejene meje predlog za obnovo postopka stranka v postopku pravni interes
Upravno sodišče
1. oktober 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Treba je uporabiti določbo drugega odstavka 28. člena ZEN, saj gre za vprašanje obnove postopka evidentiranja urejenega dela meje. Čim pa je tako, je pravilna odločitev drugostopnega organa v izpodbijani odločbi in sklepu, da se z urejeno mejo v predmetnem postopku v ničemer ne posega v tožnikovo nepremičnino in ne vpliva na njegove pravne koristi in zato tudi ni podan obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo je z izpodbijanim drugostopnim upravnim aktom ugodilo pritožbi A.A. in odpravilo prvostopni sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Sevnica št. 02113-5/2012-2 z dne 10. 10. 2012, s katerim je le-ta dovolila obnovo postopka evidentiranja urejene meje, ki jo je predlagal tožnik, in sicer v obsegu, da se tožniku omogoči udeležba v celotnem postopku mejne obravnave glede urejanja meje med parc. št. 1504, 1515/2 ter 1677/3, vse k.o. ..., ki je bila izvedena na terenu 17. 7. 2012, evidentirana v evidencah zemljiškega katastra 17. 9. 2012 na podlagi dokončne odločbe št. 02112-480/2012-4 ter zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka evidentiranja urejene meje, ki ga je 2. 10. 2012 vložil tožnik. V obrazložitvi izpodbijane odločbe in sklepa pojasnjuje, da je bil z odločbo št. 02112-480/2012-4 z dne 28. 8. 2012 v k.o. … evidentiran del meje parc. št. 1504 s sosednjo parc. št. 1677 tudi v dotikališču s parc. št. 1503/1. Predlagatelj obnove postopka (tožnik) je lastnik parc. št. 1392/1 k.o. .... Njegova parcela pa ne meji na nobeno parcelo, med katerimi se je urejala meja v predmetnem postopku. Niti se z urejeno mejo v predmetnem postopku v ničemer ne posega v tožnikovo parcelo in to ne vpliva na njegove pravne koristi. Zato tudi ni izpolnjen obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in predlagatelj ni stranski udeleženec. Stranski udeleženec je lahko namreč le tisti, ki varuje svojo pravno korist v zadevi, ki je predmet upravnega postopka. V zvezi z navedbami o morebitni neutemeljenosti postavitve mejnikov na tožnikovi parceli, pa pritožbeni upravni organ pojasnjuje, da v predmetnem upravnem postopku ni mogoče in tudi ni dovoljeno presojati teh navedb, ker sodijo v pristojnost preiskovalnih organov in sodišč. Tako zaključuje, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za dovolitev obnove postopka.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je 21. 9. 2012 na parc. št. 1392/1 k.o. ..., katere lastnik je, ugotovil, da so postavljena tri mejna znamenja, zaradi česar se je 24. 9. 2012 zglasil pri prvostopnem organu, kjer je izvedel, da so ta mejna znamenja v elaboratu vrisana na mejo med parc. št. 1504 in pot - javno dobro parc. št. 1677/3, obe k.o. ... V naravi pa mejna znamenja niso postavljena med parc. št. 1504 in pot - javno dobro – parc. št. 1677/3, ampak na tožnikovi parc. št. 1392/1, k.o. ..., zato je podal predlog za obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Geometer, ki je postavljal mejna znamenja, tožnika namreč na mejno obravnavo ni povabil, a je kljub temu postavil mejna znamenja na njegovo parc. št. 1392/1. Tako mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Poudarja, da upravni organ dejanskega stanja ni pravilno ugotovil oziroma da je iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep. Poudarja, da je iz skice terenske meritve razvidno, kje bi morala biti postavljena mejna znamenja, vendar pa v naravi ni tako, in tudi dejstva, ugotovljena v postopku na drugi stopnji, niso pravilno ugotovljena. Mejno znamenje št. 100 (5610) je postavljeno na parc. št. 1392/1, in sicer 2 m J od poti parc. št. 1677/3, kar je vidno na fotografiji št. 1 in na skici terenske meritve. Mejno znamenje št. 101 (6021) je postavljeno 15 m JZ od poti parc. št. 1677/3 na parc. št. 1392/1, kar je razvidno iz fotografije št. 2 in 3. Mejno znamenje št. 102 (6022) je postavljeno 3 m J od poti parc. št. 1677/3 na parc. št. 1392/1, kar je razvidno iz fotografije št. 4. Kje dejansko poteka pot, je razvidno iz kolesnic v snegu in je tako popolnoma jasno, da mejna znamenja niso postavljena na mestih, kot izhaja iz skice terenske meritve. Mejna znamenja tako posegajo v lastninsko pravico tožnika, ker mu je s tako nezakonito odločbo odvzet del zemljišča parc. št. 1392/1. Iz skice terenske meritve in iz prikaza parcel, ki ga je izdala GURS, je razvidno, da med parc. št. 1392/1 in 1504 poteka pot - parc. št. 1677/3. Novo postavljena mejna znamenja pa stanje v naravi spreminjajo, kajti med parc. št. 1504 in 1392/1 po novem ni nobene poti, ampak je pot v lasti A.A., ki je bil tudi predlagatelj postopka za postavitev mejnih znamenj. Tako je sedaj v naravi popoln kaos, saj pot parc. št. 1677/3 poteka po zemljišču lastnika A.A. parc. št. 1504 in še po delu zemljišča JZ od poti kažejo mejna znamenja, kot da so last A.A., v resnici pa je bila to že 40 let lastnina tožnika. Trasa poti pa se ni spreminjala že stoletja. Tako je prepričan, da sta izpodbijana odločba in sklep nezakonita, ker mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku kot lastniku parc. št. 1392/1, na kateri stojijo mejna znamenja. Državni organ mu je tako nezakonito odvzel del zemljišča, ki ga je tožnik mirno hasnoval, vse dokler ni lastnik parc. št. 1504 A.A. posegel na zemljišče na drugi strani poti parc. št. 1677/3. Da je bilo zemljišče parc. št. 1392/1 ves čas v mirni posesti in lasti tožnika, bodo lahko potrdile tudi priča B.B. in tožnikova žena C.C. Predlaga tudi zaslišanje strank. Zahteva, da se preverijo terenski posnetki geometra, ki je v predmetnem postopku postavil predmetna znamenja, ker je narejena napaka, saj so bili le-ti pomanjkljivi in geometer ni izmeril parcele št. 1504 po dolžini, torej od SV proti JZ, ampak je po predlogu A.A. očitno vrisal mejo, kot jo je ta pokazal, s tem pa posegel na parc. št. 1392/1, k.o. ..., ki je v lasti tožnika. Sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov tožbi ugodi, izpodbijano odločbo in sklep odpravi oziroma izpodbijano odločbo spremeni tako, da se pritožba A.A. zavrne kot neutemeljena, sklep pa se odpravi. Predlaga tudi, da sodišče toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

4. Stranka z interesom A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik lastnik parc. št. 1392/1 k.o. ..., ki pa ne meji na nobeno od parcel, med katerimi se je urejala meja. Ker se meja v zemljiškem katastru ni urejala med tožnikovo parcelo, slednji po prepričanju stranke z interesom nima pravnega interesa za obnovo postopka. Z njim se nikakor ni moglo poseči v njegove domnevne pravice. Ni nepomembno dejstvo, da med parcelami stranke z interesom A.A. in tožnikovimi parcelami poteka parc. št. 1677, ki je javno dobro. Tožnik v tožbi neposredno ne izpodbija pravilnosti skice terenske meritve, pač pa ocenjuje, da so mejna znamenja postavljena v nasprotju s to skico oziroma elaboratom, ki je bil evidentiran tudi v evidencah zemljiškega katastra. Vse tožnikove trditve pa temeljijo na osebni oceni, kje naj bi potekala parc. št. 1677/3 k.o. ... Tožnik pri tem izhaja iz predpostavke, da parc. št. 1677/3 poteka v naravi tam, kjer so kolesnice. Takšna predpostavka pa je napačna, zato so vsa nadaljnja izvajanja tožnika v dejanskem in pravnem pogledu zgrešena. V postopku evidentiranja urejene meje se je določala meja po zemljiškem katastru. V postopku se ni določala uživalna meja, ki jo za potrebe tega upravnega spora vsiljuje tožnik. Tožnik z opisovanjem stanja na terenu želi v tem upravnem sporu prikazati, da naj bi bil on lastnik zemljišča, ki je po katastrskih podatkih označeno s parc. št. 1677/3. Pri tem laično in strokovno napačno tolmači „prikaz parcel, ki ga je izdala GURS“ in zavestno ignorira potek katastrskih mej, sklicujoč se na domnevno mirno uživanje spornega zemljišča. Smiselno tožnik zatrjuje, da ima na zemljišču, ki je po zemljiškem katastru označeno s parc. št. 1677/3, k.o. ..., lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja. V ta namen predlaga tudi zaslišanje svoje žene in soseda B.B. S takšnimi trditvami, ki jih niti predlog za obnovo postopka ni vseboval, pa tožnik tudi v tem upravnem sporu ne more utemeljiti svojega pravnega interesa za udeležbo v postopku evidentiranja urejene meje med parc. št. 1504 in 1677/3 ter 1503/1. Trditve namreč niso upravnopravne narave, pač pa zasledujejo cilj, da se za ta del zemljišča, ki je po zemljiškem katastru označen kot parc. št. 1677/3, ugotovi lastninska pravica v korist tožnika. To pa ne more biti predmet upravnega postopka. Če bo tožnik hotel dokazati, da je na zemljišču, ki je po zemljiškem katastru označeno kot parc. št. 1677/3 (in eventualno št. 1504), pridobil lastninsko pravico na podlagi „mirnega hasnovanja“ oziroma priposestvovanja, bo moral zoper zemljiškoknjižne lastnike vložiti tožbo pri rednem sodišču. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Stranke z interesom Občina D. ter E.E. in F.F. na tožbo niso odgovorile.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali obstaja obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) za obnovo postopka, ki se je končal z odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Sevnica št. 02112-480/2012-4 z dne 28. 8. 2012, ki ga uveljavlja tožnik.

8. Z navedeno odločbo je upravni organ odločil, da se kot urejen evidentira del meje parc. št. 1504 k.o. … s sosednjo parc. št. 1677/3 k.o. … tudi v dotikališču s parc. št. 1503/1 k.o. … (1. točka izreka); da je grafični prikaz urejenega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu in da je urejen del meje označen poudarjeno (2. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (3. točka izreka).

9. Po določbi 9. točke 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

10. Po določbi drugega odstavka 28. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ki ga je potrebno uporabiti v tem primeru, saj gre za vprašanje obnove postopka evidentiranja urejenega dela meje, so lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje.

11. Sodišče pa ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da tožnik, ki je vložil predlog za obnovo postopka evidentiranja urejene meje, ki se je končal z zgoraj navedeno odločbo z dne 28. 8. 2012, ni lastnik nobene izmed parcel, ki bi po zemljiškokatastrekem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejila ali se dotikala meje, ki se je urejala v predmetnem postopku urejanja meje in postopku evidentiranja urejene meje. Navedeno med strankami niti ni sporno. Tožnik je namreč nesporno lastnik parc. št. 1392/1 k.o. … , ki pa po podatkih spisa ne meji na parc. št. 1504 k.o. ..., ki je v lasti predlagatelja tega postopka A.A. in katere del meje se je urejal v predmetnem postopku s sosednjo parc. št. 1677/3 – javno dobro in parc. št. 1503/1, ki je v solasti F.F. in E.E. 12. Čim pa je tako, je po presoji sodišča pravilna odločitev drugostopnega organa v izpodbijani odločbi in sklepu, da se z urejeno mejo v predmetnem postopku v ničemer ne posega v njegovo parc. št. 1392/1 k.o. … in ne vpliva na njegove pravne koristi in zato tudi ni podan obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP ter se sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

13. Glede tožbenih navedb pa sodišče pojasnjuje, da se po določbi prvega odstavka 27. člena ZEN v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje ureja oziroma evidentira meja ali del meje parcele. Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje (drugi odstavek 26. člena ZEN). Po drugem odstavku 29. člena ZEN pa se predlagana meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov (meja po podatkih zemljiškega katastra). Glede na podatke zemljiškega katastra torej, kot obrazloženo v točki 11 te sodbe, v postopku, ki se je končal z odločbo z dne 28. 8. 2012, ni bilo poseženo v tožnikovo pravno korist (prvi in drugi odstavek 43. člena ZUP). V zvezi s tožbenimi navedbami, da so v naravi mejna znamenja postavljena na njegovi parc. št. 1392/1 in tako posegajo v njegovo lastninsko pravico ter da mu je upravni organ s tem nezakonito odvzel del zemljišča, ki ga je do takrat tožnik mirno hasnoval ter glede navedbe, kje dejansko poteka pot parc. št. 1677/3, pa je tožniku potrebno pojasniti, kot je sicer navedel že drugostopni organ v izpodbijani odločbi in sklepu, da ti ugovori v tem postopku niso upoštevni, lahko pa jih bo uveljavljal v civilnem sodnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti. Zato je sodišče tudi zavrnilo dokazni predlog, da zasliši stranke in predlagane priče. 14. Po povedanem je bilo treba tožbo zavrniti na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 15. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia