Jedro

Po spremenjeni prvostopni sodbi je tožniku za zlom čolnička desnega zapestja odmerjena odškodnina v skupnem znesku 14.000,00 EUR, kar znaša okrog 12 povprečnih neto plač za mesec julij (mesec izdaje sodbe) 2020.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki I izreka spremeni tako, da se znesek 9.302,00 EUR nadomesti z zneskom 2.802,00 EUR, v točki III izreka pa se znesek 2.059,30 EUR nadomesti z zneskom 595,90 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo in je dolžna toženi stranki povrniti 290,00 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka tožniku iz naslova nepremoženjske škode (zlom čolnička desnega zapestja) dolžna plačati, upoštevaje že izplačani valorizirani znesek odškodnine v višini 11.198,00 EUR, še odškodnino v znesku 9.302,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 8. 2018 dalje do plačila (točka I izreka). V presežku do vtoževanega zneska 14.000,00 EUR je zavrnilo tožbeni zahtevek (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.059,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Zoper obsodilni del prvostopne sodbe in posledično odločbo o pravdnih stroških je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbija višino prisojene odškodnine. Prvostopno sodišče je sicer pravilno, izhajajoč iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke dr. P. K., ugotovilo dejstva in okoliščine vplivne na odmero odškodnine za prestane fizične bolečine in prestani strah, vendar je z zneskom 9.000,00 EUR za fizične bolečine in z zneskom 2.000,00 EUR za prestani strah tožniku odmerilo previsoko odškodnino. Vrsta, trajanje in intenziteta telesnih bolečin, ki jih je trpel tožnik, upoštevaje nevšečnosti pri zdravljenju narekujejo nižjo odmero odškodnine za prestane fizične bolečine. Enako velja za prestani primarni in sekundarni strah tožnika, ki ga je ta trpel v posledici poškodbe. Zlasti pretirana pa je odmera odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti tožnika v znesku 9.500,00 EUR, ker tožnik v posledici poškodbe lahko opravlja dejansko vsa dela, kot jih je opravljal pred poškodbo in ga utrpela poškodba pomembneje ne ovira pri opravljanju njegovih vsakodnevnih prostočasnih in delovnih aktivnosti. Le ob večjih naporih čuti bolečine v desnem zapestju. Za celotno škodo se za podobne poškodbe v sodni praksi priznava 9 povprečnih neto plač, pri čemer se pritožba sklicuje na odločbi VSRS II Ips 102/2004 ter II Ips 82/2004. Ob upoštevanju vsega navedenega je tožena stranka z že izplačano odškodnino v višini 11.000,00 EUR izpolnila svojo obveznost. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo zahtevka. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ni sporno, da se je tožnik 25. 1. 2017 poškodoval na delovnem mestu pri svojem delodajalcu, kjer je pri opravljanju dela padel z lestve in pri tem utrpel zlom čolnička v desnem zapestju. Temelj odškodninske odgovornosti pritožbeno ni sporen. Tudi ni sporno, da je tožena stranka tožniku iz obravnavanega škodnega dogodka že izplačala dne 20. 11. 2018 odškodnino v višini 11.000,00 EUR. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče tožniku odmerilo odškodnino v znesku 20.500,00 EUR in upoštevaje že po toženi stranki izplačano odškodnino v znesku 11.000,00 EUR (valorizacija tega zneska na dan izdaje sodbe znaša 11.198,00 EUR), tožniku prisodilo plačilo v znesku 9.302,00 EUR.

6. Izhajajoč iz določbe 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) sta temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu (prvi odstavek 179. člena OZ). Drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena OZ). Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.1 Toženka s pritožbo uveljavlja oba kriterija za znižanje prisojene odškodnine tožniku.

7. Pritrditi je pritožbenim izvajanjem, da je sodišče prve stopnje tožniku odmerilo previsoko odškodnino za prestane fizične bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju. Ni sporno, da je tožnik utrpel zlom čolnička zapestja desne roke in da je bila poškodba prvotno zdravljenja konzervativno (mavčne obloge, razgibavanja itd.), ker pa zlom ni zarastel je bil potreben operativni poseg, ki je bil izveden koncem meseca septembra 2017. Po opravljenem posegu se je nadaljevalo zdravljenje tožnika, ki se je zaključilo v drugi polovici januarja 2018. Tožnik je bil nezmožen za delo od 25. 1. 2017 (dan poškodbe) do 22. 1. 2018. Tožnik je v posledici poškodbe (tako iz izvedenskega mnenja, kot pravilno ugotavlja tudi prvostopno sodišče) utrpel kumulativno pet dni stalne hude telesne bolečine, okrog dva tedna stalne srednje hude bolečine in približno deset mesecev stalne blage bolečine, ki so se ob obsežnejših gibih v zapestju in razgibavanju intenzivirale do občasnih srednje hudih bolečin. Občasne blage bolečine vezane na obremenjevanje desnega zapestja pa so se redno pojavljale še približno šest mesecev po zacelitvi zloma, nato pa vedno redkeje. So pa te še lahko prisotne v bodoče ob večjih obremenitvah poškodovane roke. V posledici poškodbe je utrpel tudi nevšečnosti pri zdravljenju (operativni poseg v splošni omami, tridnevno bolnišnično zdravljenje, konzervativno zdravljenje z mavčnimi oblogami, prevezave, razmigavanja, fizioterapije, pregledi pri kirurgih in osebnem zdravniku, jemanje blažjih analgetikov itd.), kar tudi pravilno ugotavlja prvostopno sodišče (točka 15 razlogov sodbe). Vrsta, trajanje in intenziteta ugotovljenih fizičnih bolečin ter navedene nevšečnosti pri zdravljenju poškodbe ob pravilni uporabi materialnega prava (prvi odstavek 179. člena OZ in 182. člen OZ - povrnitev bodoče škode) po presoji pritožbenega sodišča narekuje odmero odškodnine v znesku 7.000,00 EUR, ne pa v znesku 9.000,00 EUR kot jo je odmerilo prvostopno sodišče. 8. Tudi je pritrditi pritožbi, da je prvostopno sodišče tožniku z zneskom 9.500,00 EUR za zmanjšanje življenjskih aktivnosti odmerilo previsoko odškodnino. Po zaključenem zdravljenju in rehabilitaciji (tako izvedenec) je pritožniku trajno ostala nekoliko zmanjšana gibljivost roke v zapestju v smeri iztegovanja in blage bolečine pri upogibu roke v palčevo stran. Ugotovljena zmanjšana gibljivost zapestja je funkcionalno nepomembna, ker jo je mogoče nadomestiti z drugimi gibi v zapestju oziroma zgornjem udu, prav tako pri večini opravil z roko niso potrebni skrajni gibi v zapestju. Iz navedenih razlogov so pri tožniku trajno omejujoče predvsem bolečine, ki se pojavljajo pri večjih obremenitvah poškodovane roke in pri nekontroliranih, sunkovitih upogibih zapestja v palčevo smer. Navedeno tožnika ovira predvsem pri dolgotrajnejšem opravljanju težjih fizičnih opravil s poškodovano roko, pri katerih mora zaradi bolečin pogosteje počivati in jih lahko opravlja krajši čas kot pred poškodbo. Opisane težave tožnika ne ovirajo pri vsakodnevnem življenju in pri opravljanju lažjih del, predstavljajo pa oviro pri opravljanju zahtevnejših in težjih fizičnih opravil. Sicer pa se je zlom po operativnem posegu dobro zacelil. Izvedenec zaključuje (obe stranki sta izvedensko mnenje sprejeli), da trajne podledice poškodbe tožnika ovirajo pri dolgotrajnejšem opravljanju težjih fizičnih del in zahtevnejših opravil s poškodovano roko, v katera mora poslej vlagati več napora, jih opravljati z večjo previdnostjo in v krajšem časovnem intervalu ter pogosteje počivati, kar je pomembno predvsem pri opravljanju poklicnega dela in težkih domačih ali drugih priložnostnih opravil. Trajne posledice poškodbe niso tolikšne, da bi tožniku povsem onemogočale opravljanje določenih del ali aktivnosti, niti ga pomembneje ne ovirajo pri opravljanju večine domačih in gospodinjskih opravil, rekreativnih športnih aktivnostih ali pri običajni vožnji avtomobila. Navedene ugotovitve izvedenca so tudi v skladu z izpovedbo samega tožnika. Tako ugotovljen obseg zmanjšanja življenjske aktivnost tožnika v skladu s prvim odstavkom 179. člena OZ po presoji pritožbenega sodišča narekuje odmero odškodnine v znesku 5.000,00 EUR, ne pa v znesku 9.500,00 EUR, kot jo je odmerilo prvostopno sodišče. Pri taki presoji tudi ni prezreti, da je tožniku tudi priznana odškodnina za bodoče bolečine, ki so tudi (tako izvedenec), glavni razlog za zmanjšanje življenjske aktivnosti tožnika, ker ta težja fizična dela (doma in v službi) težje opravlja ravno zaradi pojava bolečine v zapestju desne roke. Fizična moč desne roke pa pri tožniku ni zmanjšana.

9. Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja tudi pravilno ugotovilo trajanje in intenziteto primarnega in sekundarnega strahu, ki ju je tožnik utrpel v posledici poškodbe (točka 17 do 20 razlogov prvostopne sodbe) in tožniku tudi po presoji pritožbenega sodišča z zneskom 2.000,00 EUR odmerilo pravično odškodnino v skladu s 179. členom OZ. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10. Po spremenjeni prvostopni sodbi je tožniku za zlom čolnička desnega zapestja odmerjena odškodnina v skupnem znesku 14.000,00 EUR, kar znaša okrog 12 povprečnih neto plač za mesec julij (mesec izdaje sodbe) 2020. Odmerjena odškodnina je v skladu z že navedenim načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obstoječo prakso za podobne primere. Pritožba se sklicuje na sodbi VSRS II Ips 102/2004 in II Ips 82/2004, s katerima je po zatrjevanju pritožbe za podoben primer priznana odškodnina v višini 9 povprečnih neto plač. Navedeni sodbi pa nista povsem primerljivi z obravnavano, ker je v navedenih zadevah šlo za srednje hude primere zloma čolnička zapestja, v obravnavani zadevi pa (tako izvedenec) gre za hud primer zloma čolnička zapestja. Ker je tožniku že bila izplačana odškodnina v znesku 11.000,00 EUR (valoriziran znesek znaša 11.198,00 EUR) je tožena stranka dolžna tožniku plačati še 2.802,00 EUR odškodnine.

11. Po spremenjeni prvostopni sodbi pravdni uspeh tožeče stranke znaša 20 %, tožene pa 80 % in je tako glede na spremenjeni pravdni uspeh dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati 595,90 EUR po sodišču prve stopnje pravilno priznanih pravdnih stroškov tožeče in tožene stranke.

12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen in 358. člen ZPP).

13. Toženi stranki je priznati 70 % pritožbeni uspeh in zato ji je tožeča stranka od zneska 415,00 EUR utemeljeno priglašenih pritožbenih stroškov (pritožbena taksa in materialni stroški) dolžna povrniti za 290,00 EUR pritožbenih stroškov. Obresti od uveljavljenih pritožbenih stroškov niso priglašene.

1 Tako sodba VSRS II Ips 135/2019 in ostala sodna praksa.