Jedro

Pritožbena pojasnjevanja, zakaj je dolžnica prevzemala zgoraj navedene obveznosti, ne morejo vplivati na vprašanje, ali je prevzemala obveznosti, ki so bile v nesorazmerju z njenim premoženjskim položajem (odgovor na to vprašanje je pritrdilen) in ali je njeno ravnanje ob prevzemanju obveznosti mogoče opredeliti kot lahkomiselno in neodgovorno (tudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen).

Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov; da v konkretnem primeru nedvomno ni bilo tako, izhaja že iz navedb dolžnice same. Višje sodišče zato zaključuje, da je celotno ravnanje dolžnice v obravnavanem obdobju mogoče razlagati zgolj v luči lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, ki je v ZFPPIPP določeno kot ovira za odpust obveznosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa, podrejeno spremembo tako, da se ugovor stečajnega upravitelja zavrne.

3.Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo z nosilnimi razlogi, da je potrebno upoštevati premoženjsko stanje dolžnice v istem obdobju, iz katerega izhajajo prevzete obveznosti. Sodišče ni sledilo navedbam dolžnice, da je ob sklenitvi kreditnih pogodb pričakovala, da bo kmalu ozdravela. Dolžnica navedbam upravitelja v zvezi s prevzemanjem kreditnih obveznosti ter zadolževanjem za nakup več osebnih vozil ni nasprotovala. Sodišče je poudarilo, da ni pomemben razlog, zaradi katerega je dolžnica v zelo kratkem časovnem obdobju zgolj nekaj mesecev ali celo dni po nakupu avtomobilov le-te prodajala, pač pa namen porabe pridobljenih sredstev od prodaje teh vozil, ki jih je dolžnica neodgovorno namenila osebni rabi namesto poplačilu prevzetih obveznosti. Očitalo ji je tudi, da je kljub dlje časa negativnemu stanju na denarnem računu zaprosila za dodatni izredni limit, s katerim je še dodatno povečala negativno stanje. Sodišče prve stopnje je zato zaključilo, da je izkazan dolžničin neprimeren subjektivni odnos do prevzetih obveznosti, saj je do začetka stečajnega postopka redno odplačevala le obveznosti do upnika A. d. o. o., upnici Banka B. d. d. je poravnala samo prvi obrok kredita, upniku C. d. o. o. pa niti enega. Zaradi tega sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam dolžnice, da je položaj njene insolventnosti nastal kot posledica številnih nesrečnih okoliščin, pač pa je ocenilo, da je nastalo situacijo povzročila sama s svojim lahkomiselnim ravnanjem.

6.Pritožnica zaključke sodišča prve stopnje izpodbija delno s ponavljanjem navedb, ki jih je podala že v postopku na prvi stopnji, delno pa z navedbami, ki bi jih morala navajati že v postopku ugovora proti odpustu obveznosti. Ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je imela pri 50 letih starosti samo dobrih 7 let pokojninske dobe, pri čemer je po navedbah upravitelja bila zaposlena od septembra 2022 do avgusta 2023, novembra 2023 pa je nastopila bolniški stalež, v katerem je bila še v času vložitve ugovora. Navedeno potrjuje zaključke upravitelja, da so bile sprejete obveznosti dolžnice nesorazmerne glede na njeno pridobitno sposobnost, saj je kljub zmanjšanemu obsegu dohodkov sklepala nove kreditne pogodbe in sprejemala nove obveznosti, čeprav je bila njena pridobitna sposobnost omejena in zmanjšana zgolj na prejeta nadomestila plač. Pritožnica ne izpodbija, da je že ob sprejetih dolgoročnih obveznostih nato sprejela še kratkoročne obveznosti do Banke D. d. d., za kreditno kartico Visa in negativni limit ter s tem še povečala svojo zadolženost do stanja, ko so bile njene fiksne mesečne obveznosti višje od njenih prihodkov. Upravitelj je tudi posebej izpostavil, da je dolžnica pridobljena sredstva s prodajo vozil, kupljenih s pridobitvijo kreditov, in sredstva, pridobljena s kreditnimi pogodbami, porabila za lastno porabo. Tega pojasnila dolžnice, da je obvladovala življenjske stroške, saj ima skupaj z odraslo hčerko, ki ni vzdrževani član, zagotovljeno brezplačno bivanje v hiši bivšega moža, ne morejo izpodbiti. Drži sicer, da se je njena situacija nepričakovano in brez njene krivde zakomplicirala konec maja 2024, ko je bila v napadu s strani sosede ponovno poškodovana ter da je nato v avgustu istega leta izvedela, da je uporabnica, kateri je bila dodeljena za osebno asistentko, umrla, vendar to ne spreminja neprerekane in neizpodbite ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sredstva od prodaje vozil neodgovorno namenila osebni rabi namesto poplačilu prevzetih obveznosti.

7.Dolžnica v pritožbi ne izpodbija, da je kljub temu, da je imela negativno stanje na denarnem računu, pri Banki D. d. d. zaprosila za dodatni izredni limit v višini 2.000 EUR. Drži sicer pritožbena navedba, da ob najetju kreditov ni mogla vedeti, da se ji zdravstveno stanje ne bo izboljšalo, vendar to ne more opravičiti njenega ravnanja. Iz navedb upravitelja je namreč razvidno, da bi dolžnico doletela plačilna nesposobnost tudi v primeru, da bi delala oziroma da bi se bolniški stalež skrajšal na tisto časovno obdobje, ki ga je pričakovala, saj je bila njena plača v višini minimalne oziroma celo pod minimalno. Temu se dolžnica pri dodatnem zadolževanju od februarja 2024 dalje ni prilagodila. Glede na to, da je od novembra 2023 zaradi bolniškega staleža prejemala zgolj nadomestilo plače, ki je bilo še nižje od minimalne plače, je njena insolventnost nastopila še prej, kot bi sicer, kot pa je razvidno iz podatkov v spisu, so vse njene obveznosti nastale v 20 mesecih pred začetkom stečajnega postopka, največ v zadnjih petih mesecih pred začetkom.

8.Pritožbena pojasnjevanja, zakaj je dolžnica prevzemala zgoraj navedene obveznosti, ne morejo vplivati na vprašanje, ali je prevzemala obveznosti, ki so bile v nesorazmerju z njenim premoženjskim položajem (odgovor na to vprašanje je pritrdilen) in ali je njeno ravnanje ob prevzemanju obveznosti mogoče opredeliti kot lahkomiselno in neodgovorno (tudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen).

9.Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov; da v konkretnem primeru nedvomno ni bilo tako, izhaja že iz navedb dolžnice same. Višje sodišče zato zaključuje, da je celotno ravnanje dolžnice v obravnavanem obdobju mogoče razlagati zgolj v luči lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, ki je v ZFPPIPP določeno kot ovira za odpust obveznosti. Pritožbene navedbe po zaključku višjega sodišča ne morejo izpodbiti pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje; odpust obveznosti ni dovoljen, če so podane zakonsko določene ovire. Da je le-ta (prevzemanje obveznosti, nesorazmerne z dolžničinim premoženjskim položajem) v konkretnem primeru podana, ne more biti dvoma.

10.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 406, 406/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.