31. 1. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Dejana Mauka, Gornja Radgona, na seji 31. januarja 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 95/02, 122/04, 119/07, 30/09, 97/12, 89/20 in 28/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik navaja, da izpodbija 13. člen "Uredbe o služenju v Slovenski vojski - pogodbeno rezervni sestav SV." Zatrjuje, da je v izpodbijani določbi zelo ohlapno opisan pogoj ravnanja pogodbenega pripadnika rezervne sestave v primeru poškodbe in bolezni nad 30 dni. Meni, da ni jasno opredeljeno, ali se ta določba nanaša tudi na poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Takšna razlaga naj bi bila mogoča, vendar napačna in kazniva. Pobudnik navaja, da je treba sporni člen dopolniti ter v njem jasno zapisati, v katerih primerih velja. Meni, da izpodbijana ureditev ne izpolnjuje pogojev, določenih z Ustavo in "delovnopravnimi zakoniki". Kot takšna naj bi bila izredno zavajajoča, nepravilna in nična.

2."Uredba o službi v slovenski vojski - pogodbeno rezervni sestav Slovenske vojske", na katero se sklicuje pobudnik, ne obstaja. Na podlagi sklicevanja pobudnika na 13. člen izpodbijanega predpisa ter opisa vsebine izpodbijane določbe v pobudi pa je mogoče sklepati, da pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeni predpis.

3.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Poleg tega mora pobuda vsebovati tudi podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

4.V skladu z navedenim mora torej pobuda vsebovati tudi navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Pobudnik mora jasno navesti, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek.[1] Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[2]

5.Pobudnik ne navaja, s katero določbo oziroma s katerimi določbami Ustave oziroma zakona naj bi bila izpodbijana določba v neskladju in zakaj. Zgolj navedbe pobudnika, da naj bi bila izpodbijana ureditev nejasna oziroma da se ne bi smela nanašati na primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu, ter trditev, da niso izpolnjeni pogoji iz Ustave in delovne zakonodaje, za vsebinsko obravnavo pobude ne zadoščajo.

6.Glede na navedeno pobuda ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS (navedba razlogov neskladnosti z Ustavo in zakonom). Zato jo je Ustavno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS zavrglo. Pri tem se ni ukvarjalo še z vprašanjem, ali bi bilo treba pobudo iz navedenega razloga zavreči že zato, ker pobudnik v njej ni jasno navedel predpisa, ki se izpodbija s pobudo, in številk Uradnega lista, v katerem je bil objavljen.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-165/21 z dne 14. 12. 2021, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021, št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020, št. U-I-14/14, U-I-24/14 z dne 27. 5. 2014 in št. U-I-314/12 z dne 30. 10. 2013.

[2]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-165/21, št. U-I-471/19 z dne 8. 1. 2020, št. U-I-162/17 in št. U-I-202/12 z dne 4. 2. 2014.