Jedro

Po ustaljenih stališčih sodne prakse je v primerih, kot je predmetni, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se izreče za stvarno nepristojno, pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.

Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbi, da bi sodišče prve stopnje odgovor na tožbo, v katerem je tožena stranka ugovarjala vrednosti spora, moralo, preden je določilo novo vrednost spora, vročiti v odgovor tožnici, da se o njem izjavi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo novo vrednost spornega predmeta, in sicer 63,971,04 EUR1 (I. točka izreka), se izreklo za stvarno nepristojno (II. točka izreka) in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru kot stvarno pristojnemu sodišču (III. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica). Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da ji je sodišče prve stopnje odvzelo pravico do pravnega sredstva, ko je v pravnem pouku zapisalo, da zoper I. točko izreka sklepa ni posebne pritožbe. Nadalje izpostavlja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo, ali gre za gospodarski spor, zaradi česar sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, sama pa meni, da ne gre za gospodarski spor, zaradi česar pristojnost okrožnega sodišča ni podana. Poleg tega navaja, da je sklep sodišča prve stopnje nejasen in nerazumljiv, ker iz vsebine sklepa ni razvidno, kdaj se je sodišču pojavil dvom o pravilni oceni vrednosti spora. Zatrjuje tudi kršitev pravice do izjave, ker ji sodišče pred sprejemom odločitve o novi vrednosti spora ni dalo možnosti, da se o tovrstnem ugovoru prvo tožene stranke izjasni in nanj odgovori. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne in dejanske podlage, da bi samo ugotavljalo novo vrednost spornega predmeta, pri tem pa se niti ni opredelilo do vrednosti spornega predmeta, ki jo je določila tožnica. Sodišče prve stopnje tudi preizkusa ocene vrednosti spora ni opravilo na hiter in primeren način, o katerem govorimo le, če sodišče vpogleda v podatke Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), zato sodišče prve stopnje ne bi smelo vpogledati tudi v podatke vrednosti primerljivih zemljišč. Ob upoštevanju podatkov GURS bi bila vrednost spornega predmeta 4.056,00 EUR, pristojnost okrožnega sodišča pa tako ne bi bila podana, ker vrednost spora ne presega 20.000,00 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženi stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. V predmetni pritožbi gre za pritožbo zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta in o stvarni nepristojnosti sodišča. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena ZPP o pritožbi zoper tak sklep odloča sodnik posameznik.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

7. Pritožbeni preizkus pokaže, da izpodbijani sklep ni obremenjen z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami postopka, zlasti pa ne s kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,2 ki jo v pritožbi uveljavlja tožnica. Sodišče prve je stopnje obrazložilo, da je tožnica v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 1.000,00 EUR, da je prvo tožena stranka v odgovoru na tožbo tej vrednosti ugovarjala in navajala, da je prava vrednost spornega predmeta 108.000,00 EUR, da se je sodišče prve stopnje z vpogledom v podatke GURS in z vpogledom v povprečne cene petih prodaj primerljivih nepremičnin v obdobju od avgusta 2022 do novembra 2022 prepričalo o ceni kvadratnega metra primerljive nepremičnine (ugotovilo je znesek 115,68 EUR/m2), na podlagi navedene ugotovitve pa je upoštevaje velikost sporne nepremičnine (553 m2) zaključilo, da znaša vrednost spornega predmeta 63,971,04 EUR (sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre pri navedenem izračunu za očitno pomoto, ker množenje 115,68 EUR/m2 s 553 m2 ne da rezultata 108.000,00 EUR, temveč 63.971,04 EUR). Na podlagi navedenih dejstev je uporabilo določbo 43. člena v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena ZPP o določitvi nove vrednosti spornega predmeta in se na podlagi 32. člena ZPP, ker vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR, izreklo za stvarno nepristojno. Sklep sodišča prve stopnje torej ima razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, pritožbeno uveljavljana kršitev 14. točke 339. člena ZPP pa ni podana. Prav tako je sodišče primerno pojasnilo, zakaj ne sprejema tožničine trditve o vrednosti spora v znesku 1.000,00 EUR.

8. Za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tudi ne gre, ker sodišče prve stopnje ni navedlo, ali gre za civilni ali gospodarski spor, kot zmotno izpostavlja pritožba. Glede na določbe 43. in 44. člena ZPP in glede na določbe ZPP o stvarni pristojnosti namreč pri izdaji sklepa o stvarni nepristojnosti in odstopu zadeve v pristojno odločanje okrožnemu sodišču ni pravno odločilno dejstvo, ali gre za civilni ali gospodarski spor. Kajti zmeraj, ko vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR, je za odločanje pristojno okrožno sodišče, izpodbijani sklep pa ne vsebuje odločitve o tem, ali bo o zahtevku odločal gospodarski ali pravdni oddelek okrožnega sodišča. Zato so pravno nerelevantna pritožbena izvajanja o tem, da v predmetni zadevi ne gre za gospodarski spor.

9. Prav tako ne držijo pritožbena izvajanja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje nejasna in nerazumljiva, ker iz sklepa ni razvidno, kdaj se je sodišču pojavil dvom o pravilni oceni vrednosti spora. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je o tem opredelilo sodišče prve stopnje že v prvem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko je navedlo, da je tožeča stranka v tožbi kot vrednost spornega predmeta navedla 1.000,00 EUR, prvo tožena stranka pa je v odgovoru na tožbo tej vrednosti ugovarjala in navajala, da prava vrednost spornega predmeta znaša 108.000,00 EUR.

10. Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne in dejanske podlage, da bi samo ugotavljalo novo vrednost spornega predmeta, ker vrednost spornega predmeta, kot jo je določila tožnica, ni bila prenizka. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora sodišče v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP v primeru, če tožeča stranka navede očitno prenizko vrednost spornega predmeta, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, bodisi na predlog ali po uradni dolžnosti določiti novo vrednost spornega predmeta (t.i. korekturna dolžnost sodišča). Glede na to, da je na očitno prenizko vrednost spornega predmeta opozorila tožena stranka, je sodišče prve stopnje podlago za izvajanje korekturne dolžnosti nedvomno imelo.

11. Prav tako so neutemeljena pritožbena izvajanja, da sodišče prve stopnje preizkusa ocene vrednosti spora ni opravilo na hiter in primeren način, kateri bi v skladu s sodno prakso bil le v primeru, če bi sodišče vpogledalo podatke GURS, zaradi česar ne bi smelo vpogledati tudi v podatke vrednosti primerljivih zemljišč. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da dikcija tretjega odstavka 44. člena ZPP o preverjanju vrednosti spora na hiter in primeren način tovrstnega preverjanja ne omejuje zgolj na vpogled v podatke GURS, kaj takega pa niti ne izhaja iz judikata, na katerega se sklicuje pritožba.3

12. Zoper sklep o stvarni nepristojnosti je dovoljena samostojna pritožba. Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje na novo ugotovi vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka, pa posebne pritožbe ni (tretji odstavek 44. člena ZPP). V predmetni zadevi pritožnik izpodbija celoten sklep. Po ustaljenih stališčih sodne prakse je v primerih, kot je predmetni, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se izreče za stvarno nepristojno, pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.4 Vendar to ne pomeni, da sodišče prve stopnje v pravnem pouku ne bi smelo povzeti določbe tretjega odstavka 44. člena ZPP, v skladu s katero zoper sklep o določitvi nove vrednosti spora ni posebne pritožbe (drugačna pritožbena naziranja so zmotna). Če ni posebne pritožbe, to pomeni zgolj, da je zoper takšno odločitev mogoče uveljavljati pritožbene razloge v pritožbi zoper sklep, s katerim se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno vsled novo ugotovljene vrednosti spora.

13. Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbi, da bi sodišče prve stopnje odgovor na tožbo, v katerem je tožena stranka ugovarjala vrednosti spora, moralo, preden je določilo novo vrednost spora, vročiti v odgovor tožnici, da se o njem izjavi.5 Ker tega ni storilo, je zagrešilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da tovrstno postopanje narekuje tako načelo enakosti orožij iz 22. člena Ustave RS, ki daje obema strankama enako možnost vplivati na odločitev sodišča, kakor tudi prvi odstavek 5. člena ZPP, v skladu s katerim mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (pravica do izjave). Res je, da je v drugem odstavku 5. člena ZPP določena izjema, v skladu s katero sme sodišče zgolj tedaj, če ZPP tako določa, odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi. Vendar dikcije tretjega odstavka 44. člena ZPP, ki govori o tem, da se sodišče prve stopnje najpozneje na glavni obravnavi „na hiter in primeren način“ prepriča o pravilni vrednosti spornega predmeta in o tem „takoj odloči“, ni mogoče šteti kot izjemo od načela kontradiktornosti iz drugega odstavka 5. člena ZPP.

14. V predmetni zadevi je bila tožnici kršena pravica do sodelovanja v postopku (odločanja o vrednosti spornega predmeta). Navedene kršitve ni mogoče odpraviti z odpravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje.6 Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep v celoti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (tretji odstavek 365. člena ZPP).

15. V novem postopku bo sodišče prve stopnje zaradi procesnega ravnotežja pravdnih strank tožnici dalo možnost vpliva na določitev vrednosti spornega predmeta in ji omogočilo, da se lahko izjavi o ugovoru vrednosti spornega predmeta, ki ga je prva tožena stranka podala v odgovoru na tožbo.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

17. Ker ta sklep sodišča druge stopnje ne predstavlja niti sklepa o razveljavitvi sodbe niti sklepa o razveljavitvi sklepa, s katerim je bilo meritorno odločeno v postopku o glavni stvari, pravice do pritožbe zoper ta sklep v skladu s 357.a členom ZPP ni.

1 Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da gre pri tem za očitno računsko pomoto in bi se moral znesek pravilno glasiti 63.971,04 EUR. 2 V skladu z navedeno določbo je navedena kršitev podana, če ima sodna odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. 3 V zadevi VSL sklep II Cp 1983/2019 z dne 18.12.2019 je bilo zavzeto stališče, da so podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti navedene vrednosti spora, četudi morda niso povsem natančni glede na aktualno tržno vrednost posamezne nepremičnine. Vendar iz navedenega stališča ni mogoče sklepati, da podatki GURS predstavljajo edini možni način, da se sodišče na hiter in primeren način prepriča o vrednosti nepremičnine. 4 Tako VSM sklep I Cp 828/2022 z dne 22. 11. 2022 (neobjavljen), VSL sklep I Cp 1160/2021 z dne 18. 8. 2021 in VSL sklep I Cp 514/2019 ter J. Juhart, Pravdni postopek, komentar Zakona o pravdnem postopku, Uradni list, Ljubljana 1974, stran 82, kjer navaja: „Sodišče odredi vrednost spornega predmeta s sklepom. Zoper ta sklep ni pritožbe. Če pa se je sodišče zaradi previsoke ali prenizke vrednosti izreklo za nepristojno, se sklep o ocenitvi lahko napade v pritožbi zoper sklep o nepristojnosti.“ 5 V tem smislu tudi VSM sklep I Cp 828/2022 z dne 22. 11. 2022 (neobjavljen) glede pravice toženih strank, da se (v odgovoru na tožbo) izrečejo glede vrednosti spornega predmeta, če namerava sodišče po uradni dolžnosti določiti novo vrednost spornega predmeta (v navedeni zadevi je sodišče prve stopnje določilo novo vrednost spornega predmeta, preden je dalo toženim strankam možnost vpliva na določitev vrednosti spornega predmeta, t.j. še pred vložitvijo odgovora na tožbo; sodišče druge stopnje je ugotovilo kršitev pravice do izjave in izpodbijani sklep razveljavilo). 6 V tem smislu N. Betetto, Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe, Odvetnik 5 (98)/2020.