Jedro

Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi zatrjevala, da toženec napak ni grajal, odločilna pa je trditev, da drugotoženec ni grajal napak v zakonitem in dogovorjenem roku osmih dni. Na takšne navedbe drugotožena stranka ni odgovorila, zato je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da drugotožena stranka navedena dejstva priznava, saj jih ni zanikala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Drugotožena stranka nosi sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 6 Ig 2003/04427 z dne 15. 12. 2003 tudi v 1. in 3. točki izreka ter drugotoženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 20.301,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2005 dalje do plačila in 13.476,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 2. 2003 dalje do plačila v roku osmih dni ter da povrne tožeči stranki tudi pravdne stroške v višini 2.585,44 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbo zoper prvotoženo stranko je zavrglo.

2. Drugotožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovno posledico. Sodišče prve stopnje je dokazne predloge drugotožene stranke zavrnilo, ker niso bila navedena odločilna dejstva in zaradi tega ni bilo kaj dokazovati. Takšne ugotovitve prvega sodišča so zmotne, saj je drugotožena stranka zatrjevala, da je tožeči stranki naročila izdelavo pisarniške opreme, ker pa je imela oprema bistvene napake, je grajala napake. Zaradi napak je drugotoženec zahteval znižanje kupnine, zato je tožeči stranki poravnal znesek v višini 3.300.000,00 SIT. Drugotoženec je predlagal izvedbo dokaza z ogledom poslovnih prostorov in postavitvijo izvedenca gradbene stroke, enak dokazni predlog pa je postavila tudi tožeča stranka. Tožeča stranka je predlaga izvršbo na podlagi menice kot verodostojne listine, v vlogi z dne 20. 9. 2005 pa je spremenila tožbo tako, da je uveljavljala tožbeni zahtevek na podlagi neizpolnitve obveznosti toženca iz gradbene pogodbe, o takšnem zahtevku pa je odločalo prvo sodišče. Zaradi spremembe tožbe menica ni bila več temelj dolžniško upniškega razmerja med strankama, zato bi bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1), pritožba pa neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala drugotožena stranka. Drugotožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (2) zatrjevala, da je pri tožeči stranki naročila izdelavo pisarniške opreme, ki je imela ob prevzemu bistvene napake, zaradi česar je bila neuporabna, zato je grajala napake pri tožeči stranki in zahtevala znižanje kupnine ter tožeči stranki plačala le del pogodbene obveznosti (znesek 3.300.000,00 SIT). Navedena dejstva je drugotožena stranka dokazovala z zaslišanjem strank, ogledom poslovnih prostorov in s postavitvijo izvedenca gradbene stroke. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 8. 7. 2004 in v vlogi z dne 21. 9. 2005 (3) zatrjevala, da drugotožena stranka napak ni grajala, odločilna pa je trditev, da drugotožena stranka ni grajala napak v zakonitem in dogovorjenem roku osmih dni. Na takšne navedbe drugotožena stranka ni odgovorila, zato je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da drugotožena stranka navedena dejstva priznava, saj jih ni zanikala (drugi odstavek 214. člena ZPP). Drugotožena stranka ni navedla, na kakšen način je grajala napake, v kakšnem roku, ob tem, da je tožeča stranka predložila izjavo, iz katere izhaja, da je tožeča stranka opravila vsa dela po gradbeni pogodbi, da so bila dela pregledana in prevzeta ter da naročnik in garant nimata nobenih ugovorov glede stvarnih oziroma kakšnih drugih napak (glej peti člen izjave z dne 21. 11. 2002 – A 21). Drugotožena stranka ni podala odločilnih dejstev v zvezi z ugovori, ki jih je navajala, ni odgovorila na navedbe tožeče stranke, čeprav je bila s strani prvega sodišča v okviru materialno posestnega vodstva (4) posebej opozorjena, da dopolni svoje navedbe in dokazne predloge (5). Iz navedenih razlogov je prvo sodišče utemeljeno zavrnilo dokazne predloge drugotožene stranke, saj drugotožena stranka ni zatrjevala odločilnih dejstev, da je napake grajala pravočasno.

5. Sodišče prve stopnje je v sodbi pojasnilo, da je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker iz treh lastnih menic (A 4, A 10 in A 13) izhaja, da je drugotožena stranka kot menični dolžnik dolžna tožeči stranki kot meničnemu upniku izpolniti menično obveznost ter pri tem upoštevalo delno plačilo drugotoženca v višini 17.943,60 EUR. Zavrnilo je tudi ugovor drugotoženca glede neizvedenega protesta, saj izdajatelja lastne menica o zavrnitvi plačila ni potrebno obveščati, kot je bilo že pojasnjeno pa niso bili utemeljeni ugovori iz temeljnega posla. Pritožba opredeljeno tudi ne pove, v katerem delu prvo sodišče ni sledilo menični obveznosti, ob tem, da se ne graja višina priznane denarne obveznosti (6).

6. Pritožbene navedbe so neutemeljene (v posameznem delu pa vsebinsko neopredeljene) in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo drugotožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je odločalo o povrnitvi pritožbenih stroškov na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker drugotožena stranka s pritožbo ni uspela nosi sama stroške pritožbenega postopka.

Glej drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP.

Glej ugovor stran 10. Glej stran 17 - 18 in 31 - 34. 285. člen ZPP.

Glej zapisnik z glavne obravnave 22. 5. 2009 stran 92. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava in na bistvene kršitve pravdnega postopka, ki so opredeljene v drugem odstavku 350. člena ZPP.