15. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 1051/2001 z dne 25. 10. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Grosupljem št. R 146/99 z dne 19. 1. 2001 in s sklepom Okrajnega sodišča v Grosupljem št. R 146/99 z dne 2. 9. 1999 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 1163/2001 z dne 18. 12. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Grosupljem št. Ig 2000/114 z dne 2. 3. 2001 se ne sprejme.

3.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S sklepom št. R 146/99 z dne 19. 1. 2001 je Okrajno sodišče v Grosupljem zavrnilo ugovor ustavnega pritožnika zoper sklep št. R 146/99 o začasni odredbi, ki jo je izdalo Okrajno sodišče v Grosupljem dne 2. 9. 1999. Zoper ta sklep se je ustavni pritožnik pritožil, Višje sodišče pa je s sklepom št. II Cpg 1051/2001 z dne 25. 10. 2001 med drugim zavrnilo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da mu je upnik s kaznivim dejanjem oškodovanja tujih pravic protipravno preprečil uveljavljanje osebnostnih pravic, ki jih je imel na podlagi sklenjene pogodbe o zastopanju. Sodišči prve in druge stopnje naj bi spregledali tako upnikovo razpolaganje, ki je nasprotovalo prisilnim predpisom, kot tudi dejstvo, da je pogodba nična. S tem naj bi mu kršili pravico iz 35. člena Ustave.

3.Določba drugega odstavka 14. člena Ustave naj bi bila kršena, ker je bil sklep št. R 146/99 z dne 19. 1. 2001 izdan zoper dolžnika A. A., s.p., ki pa v času izdaje sklepa ni več posloval kot samostojni podjetnik. Zato naj bi bil izpodbijani sklep nedopusten in protipraven ter izdan z namenom izsiljevanja.

Pritožnik meni, da bi morala stranka v postopku v tak sklep privoliti.

4.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo tudi zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 1163/2001 z dne 18. 12. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Grosupljem št. 2000/114 z dne 2. 3. 2001. Okrajno sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem, Višje sodišče pa je to odločitev potrdilo. Pritožnik navaja, da kot upnik nasprotuje nadaljevanju postopka v pravdi, ker bo zaradi tega utrpel veliko premoženjsko škodo. Meni, da bi sodišče moralo opraviti izvršbo in mu s tem kot upniku omogočiti uveljavljanje njegove pravice do poplačila. Zatrjuje kršitve 2. člena Ustave, drugega odstavka 14. člena Ustave in 35. člena Ustave.

Pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanih odločb in povračilo stroškov postopka v zvezi z ustavno pritožbo.

B.

6.Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe ugotavlja kršitve človekovih pravic in se ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev sodišč.

Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja.

7.Pritožnik sicer zatrjuje, da so mu bile s sklepi iz 1. točke izreka kršene ustavne pravice, vendar jih kljub obsežnim navedbam, s katerimi pojasnjuje lastno interpretacijo določb Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR), Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) in Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. - ZGD) ne izkaže. Pritožnik je podal ugovor pasivne legitimacije že v pritožbi, Višje sodišče pa mu je pojasnilo, zakaj njegov ugovor ni utemeljen. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč, pa ne more utemeljiti kršitve pravice do enakosti pred zakonom.

8.Enako velja tudi glede očitka pritožnika, da je bilo z izpodbijanimi odločitvami sodišč na nedopusten način poseženo v njegove osebnostne pravice. Tudi če bi bila odločitev sodišč morda napačna, to še ne bi zadoščalo za sklep o kršitvi pravice do splošne svobode ravnanja, ki jo zagotavlja 35. člen Ustave.

9.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot to zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

10.Pritožnik izpodbija tudi odločitev Višjega sodišča št. II Cpg 1163/2001 z dne 18.12.2001, s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je po dolžnikovem obrazloženem ugovoru razveljavilo sklep o izvršbi in odločilo, da se bo postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pritožnik trdi, da so mu bile z izpodbijanim sklepom kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, vendar teh kršitev z navedbami, s katerimi jih utemeljuje, ne izkaže. Pritožnik zmotno meni, da bo zgolj zaradi izpodbijane odločbe prikrajšan za pravice, ki jih ima kot upnik v temeljnem razmerju. Dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na vsebino razmerja med njim in dolžnikom, bo imel namreč možnost uveljavljati šele v pravdi. Odločitev o tem, da se bo postopek po izpodbijanem sklepu nadaljeval v pravdnem postopku, pa sama po sebi ne more pomeniti kršitve kakšne človekove pravice.

11.Ker tudi v zvezi z izpodbijanimi sklepi iz točke 2. izreka očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje ustavni pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

11.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz tretje točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in na podlagi 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger