Jedro

V skladu z določbo 2. odstavka 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Sodišče torej lahko izda sklep v katerem odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje brez predlaganega naroka, samo v primeru obstoja enega od teh dveh razlogov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter vrne zadeva v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep ter dovoli vrnitev v prejšnje stanje ali razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v ponovno odločanje. Poudarja, da obvestilo o določitvi novih narokov brez predložitve vabila, zlasti brez vabila za zaslišanje strank ne more povzročiti pravne posledice iz 282. člena ZPP. Zato je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbami 282. člena ZPP-D in iz 7. in 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče bi moralo tožniku vročiti vabilo na narok dne 16.12.2008 tudi po preklicu prej določenega naroka. Odvetnika U. B. je pravočasno prosil, da pristopi na obravnavo. Ta pa je istega dne okrog 8. ure poklical, da ne more pristopiti na narok. Poklical je zato še dva druga odvetnika, vendar neuspešno. Zato je o nastali situaciji obvestil uslužbenko sodišča iz civilne pisarne, ki je bila zelo nevljudna. Iz pošte v G. je poslal sodišču še faks s predlogom za preložitev naroka. Ko je bila končana obravnava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je nemudoma odhitel na Okrajno sodišče v Kamniku in ob 11. uri prispel na sodišče, ki pa je obravnavo že zaključilo. Sodišče bi moralo razpisati narok, preden je izdalo predmetno sodbo, saj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje bil vročen sodišču 16.12.2008 in je dejansko vročen sodišču 17.12,.2008, sodišče pa je izdalo pisni odpravek sodbe 18.12.2008 in jo odposlalo 19.12.2008. Če bi sodišče zaslišalo tožnika in odvetnika U. B., bi predlogu gotovo ugodilo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik sodišču prve stopnje očita kršitev 120. člena ZPP, ker je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločilo brez razpisanega naroka, kar pa je mogoče le v zakonsko določenih primerih. V skladu z določbo 2. odstavka 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Sodišče torej lahko izda sklep, v katerem odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje brez predlaganega naroka, samo v primeru obstoja enega od teh dveh razlogov. Teh razlogov sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne omenja, ne ugotavlja pa jih tudi pritožbeno sodišče. Celo nasprotno – iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da je tožnik predlagal svoje zaslišanje, s katerim bi podkrepil svoje trditve o opravičljivem razlogu za zamudo naroka, to pa je že v predlogu dovolj substancirana okoliščina, da odvetnik, katerega je isti dan prosil, da kot njegov pooblaščenec pristopi na narok, obvestil, da zaradi svojih obveznosti na narok ne bo mogel pristopiti, tožnik pa nato v kratkem času ni mogel zagotoviti prisotnosti drugega pooblaščenca, o čemer je takoj tudi obvestil sodišče (ker se sam naroka ni mogel udeležiti zaradi isti dan razpisane obravnave v drugi zadevi pred drugim sodiščem). Dokaz za zaslišanje stranke pa upoštevaje določbo 257. člena ZPP predstavlja procesno enakovreden dokaz drugim dokazom in ni mogoče v naprej oziroma apriorno izključiti njegove dokazne vrednosti, kot to izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa. Če bi se tožnikove okoliščine izkazale kot resnične, bi bil po oceni pritožbenega sodišča izkazan razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik je procesnemu standardu iz 7. člena ZPP z zatrjevanjem omenjenih okoliščin in predlaganjem dokaza z lastnim zaslišanjem torej zadostil. To pa pomeni, da je z neizvedbo predlaganega dokaza na naroku za vrnitev v prejšnje stanje storjena očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZP, saj je neoprava naroka za vrnitev v prejšnje stanje vplivala oziroma bi lahko vplivala na pravilnost oz. zakonitost sklepa. Storjena pa je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je bila z izpodbijanim sklepom tožniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in sicer zatrjevanih opravičljivih okoliščin za zamudo naroka na podlagi izvedbe predlaganega dokaza. Zato je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok za vrnitev v prejšnje stanje ter na njem izvesti predlagane dokaze.

Sodišče prve stopnje pa je pritožniku sicer pravilno pojasnilo, da sodišče ni dolžno ponovno vročati vabila strankam - z vsemi sestavinami in opozorili, ki jih predpisuje ZPP, če narok zgolj preloži (določi nov datum glavne obravnave). Pritožbeno sodišče pa sicer pojasnjuje, da ta okoliščina za oceno utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje niti ni odločilna, saj pritožnik ne zanika, da je bil vendarle obveščen o novem datumu glavne obravnave, trdi pa, da se je ni mogel udeležiti iz opravičljivih razlogov.