Jedro

Tožeča stranka ne zahteva odškodnine na podlagi ZVPSBNO, ampak na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, ki imajo svoj temelj v URS in EKČP. To pomeni, da v okviru preizkusa, ali je sodišče krajevno oziroma stvarno pristojno, ni mogoče uporabiti specialnega predpisa iz 20. člena ZVPSBNO. Opreti se je treba na splošne določbe o stvarni in krajevni pristojnosti ZPP.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo zaradi plačila 10.000 EUR s pp, s katero uveljavlja odškodnino za škodo, ki jo je utrpela zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 9.10.2007 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej pravdni zadevi. Pri tem se je oprlo na določbo tretjega odstavka 20. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06, v nadaljevanju ZVPSBNO), na podlagi katere je za odločanje o tožbi za povrnitev škode po tem zakonu krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež.

Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je sprožilo negativni kompetenčni spor z utemeljitvijo, da tožeča stranka ne zahteva odškodnine na podlagi ZVPSBNO, temveč se opira na Ustavo RS in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94, v nadaljevanju EKČP).

Za odločanje v tej pravdni zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Tožeča stranka je 23.7.2007 vložila tožbo, s katero uveljavlja odškodnino za škodo, ki jo je utrpela zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Navaja, da ima ta pravica temelj v 23. členu Ustave RS in prvem odstavku 6. člena EKČP, izhaja pa tudi iz pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ki jo uzakonja 13. člen EKČP in 25. člen Ustave RS. Izhajajoč iz trditvenega gradiva tožeče stranke, je pritrditi sodišču, ki je sprožilo kompetenčni spor, da tožeča stranka ne zahteva odškodnine na podlagi ZVPSBNO, ampak na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, ki imajo svoj temelj v Ustavi RS in EKČP. To pomeni, da v okviru preizkusa, ali je sodišče krajevno oziroma stvarno pristojno, ni mogoče uporabiti specialnega predpisa iz 20. člena ZVPSBNO. Opreti se je treba na splošne določbe o stvarni in krajevni pristojnosti Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - ur. p. b., v nadaljevanju ZPP), ki ne omogočajo sklepa o nepristojnosti sodišča, pred katerim je bila vložena tožba.

Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sledilo predlogu Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah in odločilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.