Up-78/96

1.10.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. I. iz S. na seji senata dne 1. oktobra 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba D. I. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 111/95-4 z dne 7.2.1996 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 138/95 z dne 22.3.1995 in sodbo Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Novem mestu, št. K 211/93 z dne 18.11.1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik v ustavni pritožbi, vloženi 26. marca 1996 in dopolnjeni 22. aprila 1996, izpodbija sodne odločbe, navedene v izreku. Sodišče naj bi ne upoštevalo izpovedb prič, ampak je odločilno težo dalo le izvedenskima mnenjema izvedencev medicinske in prometne stroke. Pritožnik obema izvedencema očita pristranskost. Izvedenec medicinske stroke naj bi na podlagi okoliščine, da je pritožnik neposredno po nezgodi užival alkohol, sklepal, da redno uživa večje količine alkoholnih pijač. Prometni izvedenec naj bi svoje izvedensko mnenje temeljil na tej ugotovitvi medicinskega izvedenca. Prometni izvedenec naj bi dal svoje mnenje tudi v kazenskem postopku glede prometne nezgode, v kateri je bil poškodovan pritožnikov sin. Na podlagi tega mnenja je sodišče tedaj odločilo, da je bil za nezgodo odgovoren izključno njegov sin. Pritožnik je še navedel, da je oče dveh otrok in da zanju skrbi sam, ker mu je žena v juliju 1995 umrla. Izrečena denarna kazen in prepoved vožnje naj bi onemogočila življenje družine. Z izpodbijanimi odločbami naj bi mu bile kršene pravice iz 28. (načelo zakonitosti v kazenskem pravu) in 29. člena Ustave (pravna jamstva obdolženca v kazenskem postopku).

2.Ustavna pritožba se lahko vloži, če je s posamičnim aktom državnega organa kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina pritožnika. Pritožnik ne navaja, v čem vidi konkretno kršitev navedenih ustavnih določil, in tudi Ustavno sodišče samo ni moglo ugotoviti nobene od zatrjevanih kršitev. Z nestrinjanjem z izvedenskim mnenjem pritožnik izpodbija dokazno presojo sodišča. Izpodbijani odločbi očita torej le nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. To pa samo po sebi ne more biti predmet ustavne pritožbe, saj Ustavno sodišče ni redno instančno sodišče in institut ustavne pritožbe ni redno ali izredno pravno sredstvo za meritorno presojo pravnomočnih sodnih odločb.

Družinske razmere, ki naj bi se spremenile po pravnomočnosti izpodbijane sodbe, lahko pritožnik ob pogojih, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94), uveljavlja v zahtevi za izredno omilitev kazni (417. člen Zakona).

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

4.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in sodnika dr. Peter Jambrek ter dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senatadr. Boštjan M. Zupančič