Jedro

Glede na navedeno in neizpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, po kateri bosta sinova po izdani začasni odredbi živela pri upniku in imela z materjo le občasne stike, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je predlog upnika po začasnem zaupanju otrok v vzgojo in varstvo očetu utemeljen. Ohranitev predhodne ureditve, po kateri bi mati še naprej samostojno odločala o vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na razvoj otrok, bi lahko privedla do poglobitve konfliktnega odnosa med staršema, kar bi bilo za otroka ogrožujoče. Predmet odločanja tistega starša, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, so namreč vprašanja iz dnevnega življenja otroka, torej povezana s šolskim delom, interesnimi dejavnostmi in rednimi zdravniškimi pregledi, zato je prav, da avtoriteto nad tem področjem vzpostavi tisti od staršev, ki za otroka pretežno skrbi.

Naloga obeh staršev je, da otroka vzpodbujata in jima pomagata, da izkoristita svoje potenciale, pri čemer bosta najbolj uspešna ob medsebojnem sodelovanju in prilagajanju udeležencev. To bo nedvomno večje ob določenem tedenskem stiku, kot če bi bila otroka z mamo le vsak drugi vikend, vse tedenske obveznosti pa opravljala pri očetu.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka tako spremeni, da se predlogu upnika glede začasnega zaupanja mld. A. A. in mld. B. A. v vzgojo in varstvo očetu ugodi, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo upnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe ter stike, določene s sklepom Okrožnega sodišča v ... N 56/2013 z 9. 7. 2013, med mladoletnima A. A. in B. A. ter staršema začasno spremenilo, tako da otroka pri materi preživita vsako sredo popoldan, ko ju prevzame v šoli po zaključku pouka, do 20. ure, ko ju pripelje k očetu, in vsak drugi vikend od petka, ko ju mama prevzame v šoli po zaključku pouka, do nedelje do 20. ure, ko ju pripelje k očetu, preostali čas pa preživita pri očetu. Predlog upnika za začasno zaupanje otrok v vzgojo in varstvo očetu in začasno prenehanje plačevanja preživnine je zavrnilo. Določilo je še denarno kazen za primer kršitve začasne odredbe in odločilo, da udeleženca krijeta svoje stroške postopka.

2. Upnik v pritožbi sklep izpodbija v I. točki izreka, v delu, kjer sodišče ni sledilo njegovemu predlogu, da otroka med delovnimi dnevi nimata stika z materjo, in v III. točki izreka glede zavrnitve predloga za začasno zaupanje otrok v vzgojo in varstvo očetu ter začasno ukinitev plačila preživnine. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njegovo spremembo. Kot bistveno opozarja, da je sodišče pri zavrnitvi predloga za začasno zaupanje otrok v vzgojo in varstvo spregledalo neprimerljivost zadeve s primerom, ki ga je obravnavalo Ustavno sodišče v zadevi Up-410/01 s 14. 2. 2022. Sodišče je s stopnjo gotovosti ugotovilo, da je dolžnica starševsko in vzgojno nemočna ter ob zahtevnejših vzgojnih situacijah reagira nekontrolirano, tudi s fizičnim nasiljem nad sinovoma, s stopnjo verjetnosti pa tudi, da je zato ogrožen njun zdrav razvoj. Zato bi jo moralo začasno izključiti iz varstva in vzgoje otrok. Odločitev sodišča je protislovna, saj je materi določilo stike, te pa ima tisti od staršev, ki mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo. Otroka sta lahko ogrožena tudi, če o vprašanjih dnevnega življenja odloča tisti od staršev, za katerega se ugotavlja, da zanju ni sposoben skrbeti. Posledično je zmotna odločitev o zavrnitvi predloga za začasno ukinitev plačevanja preživnine.

Sodišče je zmotno ocenilo, da bo tedenski stik z materjo ob sredah popoldan otrokoma v korist. Spregledalo je, da bosta v jeseni pričela obiskovati zadnji razred osnovne šole, potem pa šolanje nadaljevala na srednji šoli, kar pomeni, da bosta morala imeti strukturo in red vseh pet dni v tednu. Odločitev je v nasprotju z mnenjem CSD, ki je širitev dolžničinih stikov z otrokoma predlagal šele za primer, če bo izkazala aktivno udeležbo na treningih starševskih veščin. Z odločitvijo je sodišče poseglo v obstoječe upnikove strnjene stike med počitnicami, kar ni v korist otrokoma kot udeležencema postopka. Dolžnica se je že pred začetkom postopka strinjala, da upnik z otrokoma preživi več časa med poletnimi počitnicami kot le teden dni, določen v sodni odločbi iz leta 2013. 3. Dolžnica v laičnem odgovoru na pritožbo predvsem opisuje njeno dosedanjo skrb za otroka, izraža strinjanje, da sta več z očetom, saj potrebujeta močno očetovsko figuro, in nasprotuje začasni ukinitvi preživninske obveznosti.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Udeleženca sta starša dveh sinov, starih trinajst let, ki sta bila po predhodnem sporazumu med udeležencema s sklepom Okrožnega sodišča v ... N 56/2013 z 9. 7. 2013 zaupana v vzgojo in varstvo materi, stiki z očetom pa so bili urejeni vsak drugi vikend od petka do nedelje in vsako sredo popoldan. V tem postopku je sodišče odločalo o predlogu upnika, da se z začasno odredbo še pred uvedbo sodnega postopka1 ta ureditev spremeni, tako da se otroka začasno zaupata v vzgojo in varstvo očetu, začasno ukine plačilo preživnine ter uredi stike z materjo vsak drugi vikend od petka do nedelje.

6. Čeprav je sodišče z izpodbijanim sklepom v pretežnem delu ugodilo predlogu upnika glede omejitve stikov z dolžnico, tako da otroka bivata pri očetu in stiki z materjo potekajo le vsak drugi vikend od petka do nedelje ter ob sredah popoldan, je zavrnilo predlog za začasno spremembo zaupanja otrok v vzgojo in varstvo očetu. Upnik to odločitev utemeljeno graja. Drži sicer, da mora biti sodišče pri izdaji regulacijskih začasnih odredb zadržano, da ne bi s preuranjeno odločitvijo vzpostavilo stanja, ki bi lahko zaradi trajanja postopka imelo dalekosežne posledice pri sprejemu končne odločitve in posameznega od staršev postavilo v ugodnejši položaj. Vendar pa konkretni primer ni primerljiv z zadevo, ki jo je v odločbi Up-410/01 obravnavalo Ustavno sodišče. V njej je namreč presojalo primer prve odločitve o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo enemu od staršev, ko je treba biti pri izpostavljanju posameznega od njiju še posebej previden. V obravnavanem primeru pa sta otroka že več kot 10 let zaupana v vzgojo in varstvo materi ter je predmet presoje, ali je takšna ureditev zanju še ustrezna.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je mati vzgojno nemočna, saj otroka težko obvladuje in v njuni življenji ne zmore vnašati strukture in reda, kar kot najstnika potrebujeta. Zaradi starševske nemoči občasno izgubi kontrolo, odreagira celo s fizičnim nasiljem ter po lastnem vzorcu nad otrokoma izvaja psihično nasilje, pri čemer njegovih škodljivih učinkov ne jemlje dovolj resno. Zaradi nezmožnosti postavljanja mej se sinova do nje vedeta nesramno in nespoštljivo, prav tako se njena vzgojna nemoč že odraža na šolskem delu, kjer sta po podatkih šole izrazito popustila, imata slabše ocene, vedeta se nemirno, nimata opravljenih domačih nalog, v šolo ne prinašata šolskih potrebščin in nista osredotočena na šolsko delo. Mati priznava, da najstnikov ne more vzgajati sama, saj je to zanjo prezahtevno in jo močno utruja. Glede na navedeno in neizpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, po kateri bosta sinova po izdani začasni odredbi živela pri upniku in imela z materjo le občasne stike, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je predlog upnika po začasnem zaupanju otrok v vzgojo in varstvo očetu utemeljen. Ohranitev predhodne ureditve, po kateri bi mati še naprej samostojno odločala o vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na razvoj otrok, bi lahko privedla do poglobitve konfliktnega odnosa med staršema, kar bi bilo za otroka ogrožujoče. Predmet odločanja tistega starša, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, so namreč vprašanja iz dnevnega življenja otroka, torej povezana s šolskim delom, interesnimi dejavnostmi in rednimi zdravniškimi pregledi, zato je prav, da avtoriteto nad tem področjem vzpostavi tisti od staršev, ki za otroka pretežno skrbi. To pa bo po izpodbijanem sklepu upnik, ki z dolžnico nima vzpostavljenega ustreznega starševskega sodelovanja in se na njene predloge slabo odziva, kar vzbuja dvom, da bi kot mati še lahko uspešno ohranjala vlogo starša, ki primarno sprejema odločitve iz vsakodnevnega življenja otrok. Zato je sodišče v tem delu sledilo pritožbi upnika in mu otroka začasno zaupalo v vzgojo in varstvo.

8. Iz trditvene podlage upnika ne izhaja, da bi bila otroka ogrožena, če sodišče ob začasni spremembi odločitve o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo ne bi hkrati začasno ukinilo plačevanja preživninske obveznosti. Ker temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe po 161. členu Družinskega zakonika (DZ) ni izpolnjen, je sodišče predlog za začasno prenehanje plačevanja preživnine pravilno zavrnilo.

9. Sodišče je z izpodbijanim sklepom bistveno poseglo v način preživljanja časa otrok s posameznim od staršev. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi iz 11. točke obrazložitve sklepa, da je za uspešen razvoj otrok pomembna vloga obeh udeležencev. Ker bosta sinova sedaj večino časa preživela z očetom, prej pa sta ga z materjo, je prav, da ob vsakem drugem vikendu ohranita z njo vsaj en tedenski popoldanski stik. Le tako se bo tesna vez, ki sta jo z mamo vzpostavljala od ranega otroštva in se je v najstniških letih nekoliko zrahljala, ohranjala in nadgrajevala ter jima predstavljala trden družinski temelj na poti v odraslost. Pritožbene navedbe, da sodišče pri tej odločitvi ni upoštevalo pomena strukture in reda za uspešno opravljanje šolskega dela, ne vzbujajo dvoma v njeno pravilnost, saj so tudi pri materi otrokoma na voljo ustrezne razmere za opravljanje šolskih obveznosti. Naloga obeh staršev je, da otroka vzpodbujata in jima pomagata, da izkoristita svoje potenciale, pri čemer bosta najbolj uspešna ob medsebojnem sodelovanju in prilagajanju udeležencev. To bo nedvomno večje ob določenem tedenskem stiku, kot če bi bila otroka z mamo le vsak drugi vikend, vse tedenske obveznosti pa opravljala pri očetu.

10. Upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni predlagal posebne ureditve stikov med šolskimi počitnicami. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi uvedenega tedenskega stika z materjo otroka nista ogrožena, čeprav med počitnicami z očetom ne moreta preživeti skupaj več kot 6 dni. Zato tudi v tem delu v izdano začasno odredbo ni poseglo. Ker verjame, da si oba starša prizadevata za dobrobit otrok, jima svetuje, da se v primeru načrtovanih počitnic glede stikov dogovorita in eden drugemu omogočita daljše obdobje skupnega počitniškega bivanja.

11. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi upnika delno ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo, tako da je otroka začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ( 2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

1 Kot izhaja iz uradnega zaznamka na listovni št. 50 spisa, je upnik že sprožil redni postopek za spremembo zaupanja otrok v vzgojo in varstvo, ureditve stikov in preživnine, ki se pred Okrožnim sodiščem v ... vodi pod opr. št. II N 164/2024.