Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor pritožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek s pritožbo v znesku 1.640,00 EUR.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo drugotožnik in meni, da je plačilni nalog previsok in je taksa narobe odmerjena ter, da mora plačati po Zakonu o sodnih taksah iz leta 2008, kljub temu, da je tožba dejansko vložena pred tem datumom. Za to pravdo veljajo določbe novejšega ZST iz leta 2008. Meni, da mora plačati polovico takse, saj sta dva pritožnika.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot je ugotovilo že pritožbeno sodišče v sklepu I Cp 1627/2013, list. št. 390, je treba za takso za pritožbo plačati ob uporabi predpisov, ki so veljali do 1.10.2008. Zmotno meni pritožba, da gre za novi postopek, ker naj bi bila tožba vročena toženi stranki v začetku leta 2009. Za plačilo sodne takse je odločilen čas nastanka taksne obveznosti. Gre za razmerje med tožečo stranko in sodiščem, in je odločilen čas vložitve tožbe (primerjaj tudi 5. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, Ur. list RS, št. 37/2008 in naslednji). Tudi prejšnji Zakon o sodnih taksah (Ur. SRS, št. 1/9 in naslednji), je imel enako določbo v prvem odstavku 4. člena ZST. Višino odmere pa je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo in temu ni kaj dodati.
5. Zmotno meni pritožba, da bi mu moralo sodišče odmeriti le pol takse, ker sta oba tožnika vložila pravno sredstvo. Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (primerjaj osmi odstavek 3. člena ZST-1 (1). Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal. V spisu pa je na list. št. 394 uradni zaznamek, da taksa ni plačana. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožniku odmerilo celotno takso za pritožbo. Ker je solidarna obveznost po zakonu, sodišču ni bilo treba obrazlagati, zakaj pritožniku nalaga plačilo celotne takse.
6. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe Zakona o sodnih taksah, pri tem pa ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).
(1) enako je določal tudi prej veljavni ZST v tretjem odstavku 3. člena