Jedro

V pravdnem postopku velja pravilo, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje, ki mu tožena stranka ni zadostila, ker ni podala nobene trditve o tem, za katero dobavljeno blago ji tožeča stranka ni izročila garancijskih listov, za katerega ne atestov in za konkretno katero blago ji ni izročila tehnične dokumentacije. Da pa bi morala tožeča stranka za vse blago po zakonu izročiti toženi stranki listine, ki jih zahteva, ne drži. Zaradi nesklepčnosti obrambnih trditev tožene stranke proti plačilu kupljenega blaga, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za presojo, da tožeča stranka toženi stranki ni dostavila ustrezne dokumentacije, ki bi jo bila dolžna po zakonu izročiti toženi stranki ob izročitvi blaga, katerega plačilo je predmet tega spora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 350,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po poteku roka za plačilo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 103533/2015 z dne 9. 9. 2015 v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo še plačilo 1.079,00 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo vložila pravočasno pritožbo, v kateri je uveljavljala pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da sklep (pravilno sodbo) razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, da ni utemeljena. Višjemu sodišču je predlagala, da jo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, toženi stranki pa naloži v plačilo še stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo, s katero se je prodajalec zavezal, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se je zavezal, da bo prodajalcu plačal kupnino (prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Tožena stranka je priznala, da kupnine v vtoževanem znesku ni plačala, sodišče prve stopnje pa je kot neutemeljene zavrnilo vse njene obrambne ugovore proti plačilu kupnine (zastaranje, nezapadlost terjatve in neizročitev tehnične dokumentacije, atestov in garancijskih listov za dobavljeni material). V pritožbi je tožena stranka vztrajala pri trditvah, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja v zvezi z njenim ugovorom nepravilne izpolnitve.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo ugovor neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve in ga zavrnilo na podlagi pomanjkljivih trditev tožene stranke o vsebini pogodbene zaveze tožeče stranke v zvezi z izročitvijo spornih listin. Takemu stališču tožena stranka nasprotuje s stališčem, da vsebina dogovora ni bistvena, kadar gre za zakonsko dolžnost prodajalca ali dobavitelja, da poleg blaga, ki ga prodaja, priloži vse ustrezne listine, s katerimi se dokazuje kvaliteta in ustreznost prodanega blaga, in da zato breme dokazovanje dogovora ne more biti na toženi stranki.

7. V pravdnem postopku velja pravilo, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje (prvi odstavek 7. člena ZPP), ki mu tožena stranka ni zadostila, ker ni podala nobene trditve o tem, za katero dobavljeno blago ji tožeča stranka ni izročila garancijskih listov, za katerega ne atestov in za konkretno katero blago ji ni izročila tehnične dokumentacije. Da pa bi morala tožeča stranka za vse blago (v računih so navedena rezila, macole, rokavice, vrečke za smeti, svedri, ščetke...) po zakonu izročiti toženi stranki listine, ki jih zahteva, ne drži. Zaradi nesklepčnosti obrambnih trditev tožene stranke proti plačilu kupljenega blaga, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za presojo, da tožeča stranka toženi stranki ni dostavila ustrezne dokumentacije, ki bi jo bila dolžna po zakonu izročiti toženi stranki ob izročitvi blaga, katerega plačilo je predmet tega spora. Glede na navedeno se tudi izkaže, da sodišče prve stopnje pravilno ni za rešitev tega spora uporabilo določb OZ o posledicah neizpolnitve prodajne pogodbe. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

8. Tožena stranka s pritožbenim razlogom zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni uspela izpodbiti za odločitev relevantnih dejstev, ki jih je v zvezi z obveznostjo tožene stranke, da tožeči stranki plača kupnino z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker je glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, ki jih je pritožbeno sodišče dolžno upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 165. čelna, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna povrniti tožeči stranki priglašene stroške odgovora na pritožbo v višini 625 točk po Tarifni številki 20, točka 5 OT (286,87 EUR) z 22% DDV (63,11 EUR), skupaj 350,00 EUR.