Jedro

Izkazana ravnanja, ko naj bi pridržana oseba pred privedbo vpila, skakala po cesti, pljuvala in bila na meji agresije, v bolnišnici pa naj bi gola hodila po oddelku in bila žaljiva, ne potrjujejo, da pridržana oseba huje ogroža zdravje drugih oziroma življenje drugih. Zgolj hipotetično predvidevanje, da bi bilo zaradi takih ravnanj lahko huje ogroženo zdravje in življenje drugih, tj. okolice, ne utemeljuje sklepa o izpolnjevanju pogojev za hospitalizacijo. Pač pa je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče vsebinsko dovolj napolnilo standard iz prve alineje 39. člena ZDZdr, ki predstavlja hujše ogrožanje zdravja pridržane osebe.

Prisilno zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave), ki poleg pravice do prostovoljnega zdravljenja obsega tudi pravico do odklonitve zdravljenja (primerjaj II Ips 83/2013). Vendar je v obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da pridržana oseba ni sposobna podati voljne in zavestne odločitve o svojem zdravljenju, brez zdravljenja pa si nedvomno huje zdravstveno škoduje. Ob izkazani duševni motnji in predhodnih prekinitvah zdravljenja in zaradi bolezenske neuvidevnosti in nezmožnosti prepoznati potrebo po jemanju zdravil, pridržana oseba preneha jemati zdravila, kar privede do poslabšanja bolezni. Zato je potrebna ponovna uvedba zdravil in njihovo jemanje pod nadzorom, kar je možno le na oddelku pod posebnim nadzorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. zadržalo na zdravljenju v U. na oddelku pod posebnim nadzorom še najdalj do 1. 7. 2020 in ji omejilo prisotnost pri izvajanju dokazov.

2. Zoper sklep se pritožuje pridržana oseba po svoji pooblaščenki. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je bila ob zaslišanju dezorientirana zaradi prejetih zdravil. Zato tudi ni mogla pojasniti poteka dogodkov, niti ji ni dalo sodišče te možnosti. Če bi to možnost imela, bi lahko pojasnila, da je vse skupaj le posledica provokacij policista, ki jo je neupravičeno zadrževal, jo žalil ter se delal iz nje norca in jo izzival. Ni res, da bi bila heteroagresivna, ne škoduje sama sebi, se ne ogroža, ni nasilna do drugih in ni blodnjava in jezava. Že na zaslišanju je želela, da se v zvezi z njenim pridržanjem pokliče njenega brata, ki bi lahko povedal vse v njeno korist. Ta dokazni predlog je sodišče v celoti spregledalo in o pridržanju odločilo brez predlaganega zaslišanja. Zato so bile storjene bistvene kršitve določb postopka, saj pridržani osebi ni bila dana možnost dokazovanja, pravica do podaje izjave pa je bila zaradi prejetih zdravil dana le navidezno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz druge in tretje alineje in vsaj eden od pogojev, naštetih v prvi alineji 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim pogojem je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje; če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Prvostopenjsko sodišče je nujnost zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržane osebe utemeljilo s poslabšanjem osnovne bolezni (kronične paranoidne shizofrenije) in s tem ogroženim zdravjem pridržane osebe, ki zaradi bolezenskih blodenj ne more kontrolirati svojega vedenja, ter štelo, da ni izključeno, da bi bilo ogroženo tudi zdravje drugih. Pridržana oseba v pritožbi zanika, da bi bila heteroagresivna, da se ogroža, da si škoduje, da je nasilna do drugih ter da je blodnjava in jezava. Pritožbeno sodišče sicer ne sledi zaključku prvostopenjskega sodišča, da bi bilo izkazano, da pridržana oseba huje ogroža zdravje drugih oziroma življenje drugih. Izkazana ravnanja, ko naj bi pridržana oseba pred privedbo vpila, skakala po cesti, pljuvala in bila na meji agresije, v bolnišnici pa naj bi gola hodila po oddelku in bila žaljiva, tega ne potrjujejo. Zgolj hipotetično predvidevanje, da bi bilo zaradi takih ravnanj lahko huje ogroženo zdravje in življenje drugih, tj. okolice, ne utemeljuje sklepa o izpolnjevanju pogojev za hospitalizacijo. Pač pa je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče vsebinsko dovolj napolnilo standard iz prve alineje 39. člena ZDZdr, ki predstavlja hujše ogrožanje zdravja pridržane osebe.

6. Prisilno zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave), ki poleg pravice do prostovoljnega zdravljenja obsega tudi pravico do odklonitve zdravljenja (primerjaj II Ips 83/2013). Vendar je v obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke B. B. ugotovilo, da pridržana oseba ni sposobna podati voljne in zavestne odločitve o svojem zdravljenju, brez zdravljenja pa si nedvomno huje zdravstveno škoduje. Ob izkazani duševni motnji in predhodnih prekinitvah zdravljenja (pridržanka je bila zaradi paranoidne shizofrenije predhodno 21-krat bolnišnično zdravljena na U.), in zaradi bolezenske neuvidevnosti in nezmožnosti prepoznati potrebo po jemanju zdravil, pridržana oseba preneha jemati zdravila, kar privede do poslabšanja bolezni. Zato je potrebna ponovna uvedba zdravil in njihovo jemanje pod nadzorom, kar je možno le na oddelku pod posebnim nadzorom v U. Pridržana oseba bi namreč brez nadzora zdravljenje (spet) prekinila, saj je do svojega stanja zaradi bolezni nekritična. Potreben čas učinkovanja zdravil je pet tednov, to je toliko kolikor je sodišče zadržalo pridržano osebo na zdravljenju.

7. Pritožbeni očitki o storjenih bistvenih kršitvah določb postopka, ker naj pridržani osebi ne bi bila dana možnost dokazovanja ter pravica do izjave, niso utemeljeni. Sodišče je pridržano osebo na naroku 1. 6. 2020 zaslišalo, prisotna je bila tudi njena pooblaščenka. Iz zaslišanja izhaja, da je bil govor pridržane osebe nerazločen in nerazumljiv, stavki pa nepovezani in nesmiselni. Pritožnica zatrjuje, da je to v posledici delovanja zdravil, kar ji pritožbeno sodišče sicer verjame, vendar iz podatkov spisa izhaja tudi, da je bila pridržana oseba dezorganiziranega vedenja že ob sprejemu v bolnišnico, ko še ni prejela nobene terapije (ki jo je očitno potrebovala). Na naroku je bila prisotna pooblaščenka pridržane osebe. Iz zapisnika z naroka ne izhaja, da bi bil podan predlog za zaslišanje pridržankinega brata, res pa je, da se je med zaslišanjem pridržana oseba večkrat sklicevala na brata in predlagala, naj ga pokličejo, "ker bo vse povedal". Tudi v pritožbi pridržanka navaja, da bi lahko brat na zaslišanju povedal vse v njeno korist. Take, posplošene, pritožbene navedbe pa ne morejo izpodbiti zaključkov prvostopenjskega sodišča o obstoju nevarnosti za zdravje pridržane osebe, ki ga je napravilo prvostopenjsko sodišče. Pritožba niti ne navede, katero dejstvo bi se z zaslišanjem pridržankinega brata ugotavljalo. Za izpodbijanje strokovnih ugotovitev izvedenke pa tak dokaz ni primeren.

8. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).