Jedro

Sodišče sodna pisanja vroča preko pooblaščenca vse dokler se prenehanje pooblastilnega razmerja sodišču ne naznani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, naj tožeči stranki plača znesek 1.830.786,70 SIT in zakonite zamudne obresti od zneska 749,920,70 SIT od dne 29.11.1994 do plačila ter od zneska 1.080.866,00 SIT od dne 1.3.1995 dalje do plačila. Toženi stranki je sodišče še naložilo, naj povrne pravdne stroške v znesku 155.701,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.3.2000 dalje do plačila. Zoper sodbo se zaradi bistvene kršitve postopka pritožuje toženec ter sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik navaja, da tožena stranka na glavno obravnavo za dan 23.3.2000 ni bila vabljena ter se je zato tudi ni udeležila. Na to obravnavo je bil vabljen odvetnik Čepon, ki je bil njegov zastopnik, vendar pa je zastopanje na podlagi sporazuma med odvetnikom in toženo stranko prenehalo že 7.1.2000, o čemer je odvetnik sodišče tudi obvestil. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana bistvena kršitev postopka iz 8.točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ni podana. D. Č. je bil namreč pooblaščenec tožene stranke ter mu je sodišče v skladu s 137. členom ZPP vročilo vabilo na glavno obravnavo za dne 23.3.2000 (vročilnica pripeta na redni številki 7). Sodišče je ravnalo pravilno, ker je uporabilo navedeno pravilo. Uporabiti ga mora namreč vselej, kadar ima stranka pooblaščenca ali zakonitega zastopnika, torej odtlej, ko je pooblastilno razmerje sodišču priglašeno pa vse dotlej, ko je preklic oziroma odpoved sodišču naznanjena. Odgovor na vprašanje ali je stranka pravilno vabljena ali ne, je namreč odvisen od tega, ali je bilo vročanje vabila opravljeno v skladu z določbami ZPP o vročanju (132.-150. člen). V obravnavani zadevi je torej odgovor pritrdilen. S tem, ko je pooblaščenec toženca vabilo prejel, je bil toženec pravilno vabljen. Od tod dalje pa gre za razmerje med pooblaščencem in stranko, ne pa za razmerje med sodiščem in stranko, kjer lahko pride do procesnih kršitev. Notranje razmerje med pooblaščencem in stranko lahko sodišče upošteva le toliko, kolikor se odraža v zunanjem svetu. Za to zunanjo manifestacijo pa sta zadolžena pooblaščenec in stranka (99/2. člen ZPP). Pritožba je iz navedenih razlogov neutemeljena, podani pa niso niti razlogi, na katere je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti. V skladu s 353. členom ZPP je zato sodišče izpodbijano sodbo potrdilo.