Jedro

Izdaja začasne odredbe je potrebna tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je začasno odredbo potrebno izdati še pred meritorno odločitvijo o zadevi. To je takrat, ko je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnosti sodbe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani del sklepa z dne 24.10.2013 in sklep z dne 3.3.2014 potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma mladoletna otroka J. in E. začasno zaupalo v varstvo in vzgojo materi ter določilo stike med njima in očetom. Zavrnilo pa je predlog za izdajo začasne odredbe toženca (očeta), s katerim je predlagal, da se otroka začasno zaupata v varstvo in vzgojo njemu ter se določijo stiki med tožnico in mladoletnima otrokoma in se tožnici naloži plačevanje mesečne preživnine (sklep z dne 24.10.2013). Ugovor, ki ga je zoper izdano začasno odredbo vložil toženec, je sodišče zavrnilo (sklep z dne 3.3.2014).

2. Zoper zavrnilni del sklepa z dne 24.10.2013 in zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru, se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zoper zavrnilni del sklepa z dne 24.10.2013 toženec sodišču očita storitev bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 8. člena ZPP. Navaja, da je sodišče predlog in trditve tožene stranke pomanjkljivo povzelo in ni ocenilo njenih dokazov. Meni in navaja, da je bolj primeren za varstvo in vzgojo otrok kot tožnica, kar naj bi tekom postopka tudi izkazal. Sklicuje se na posamezne dogodke (tožničino umivanje zob E., J. bolehnost, E. okužba z borelijo). Tožnici očita, da izvaja nasilje nad otrokoma, kar potrjujejo tudi navedeni dogodki. Meni, da bi moralo sodišče pri odločanju upoštevati tudi določila Zakona o preprečevanju nasilja v družini.

3. Pritožbi sta bili vročeni tožeči stranki. Ta v odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 24.10.2013 predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom začasno dodelilo mladoletna otroka v varstvo in vzgojo materi in določilo stike otrok z očetom. Toženčev predlog za izdajo začasne odredbe je sodišče zavrnilo. Nato je v ugovornem postopku toženčev ugovor zoper izdano začasno odredbo zavrnilo. Ugotovilo je, da sta oba starša primerna za varstvo in vzgojo otrok ter da nobeden od njiju za otroka ni fizično ogrožujoč. Ocenilo je, da je za otroka v večjo korist, da zanju začasno skrbi mati in ju je zato začasno v varstvo in vzgojo zaupalo materi. Po oceni prvostopenjskega sodišča predstavlja velik konflikt med staršema in nesposobnost komunikacije takšni okoliščini, ki opravičujeta izdajo začasne odredbe.

6. Izdaja začasne odredbe je potrebna tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je začasno odredbo potrebno izdati še pred meritorno odločitvijo o zadevi. To je takrat, ko je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnosti sodbe. Gre za t.i. regulacijske začasne odredbe, katerih namen je varstvo obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo.

7. Prvostopenjsko sodišče je prepoznalo obstoj okoliščin, ki narekujejo izdajo začasne odredbe v konfliktnem odnosu med staršema in njuno nesposobnostjo dogovoriti se o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj v skladu z otrokovo koristjo. To se je pokazalo pri odločanju o tem, kam naj otroka hodita v vrtec. Smiselno bi bilo, da otroka obiskujeta vrtec tam, kjer živita, starši pa naj plačujejo stroške vrtca, ki ga otroka obiskujeta.

8. Tožnica se je z otrokoma iz skupnega bivališča pravdnih strank odselila 15.8.2013 in že skoraj leto dni živi z otrokoma v N. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo 24.10.2013 začasno dodelilo otroka v varstvo in vzgojo materi, saj jo je ocenilo kot primernejšo (oba starša je ocenilo kot primerna za varstvo in vzgojo otrok). Do svoje odločitve je prišlo sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Neutemeljeni so pritožbeni očitki toženca, da sodišče dokazov ni celovito obravnavalo in je dajalo večjo težo navedbam in dokazom tožeče stranke, navedbe in dokaze tožene stranke pa je obravnavalo pomanjkljivo. Ker je toženec tekom postopka zatrjeval nasilništvo tožnice do otrok, se je sodišče na te trditve odzvalo in zahtevalo poročilo in mnenje centra za socialno delo. Poročila CSD navedb tožene stranke ni potrdilo. Na centru za socialno delo so pridobili tudi poročilo vrtca, ki sta ga obiskovala oba otroka. Tudi iz njihovega poročila ne izhaja, da naj bi se izvajalo nasilje znotraj družine. Center za socialno delo je opravil tudi obisk na domu na začasnem naslovu tožnice. Kot izhaja iz poročila, niso zaznali ogroženosti otrok. Pač pa so na centru za socialno delo zaznali zelo intenziven medsebojni konflikt med staršema. Sodišče je obravnavalo poročilo centra za socialno delo, kot tudi ostale listinske dokaze v spisu (zdravstvena dokumentacija otrok, fotografije v spisu ter zapisnik o sprejemu ustne ovadbe). Toženec tožnici očita predvsem neprimerno ravnanje in nasilništvo do otrok, česar pa izvedeni dokazni postopek ni izkazal. Zatrjuje tudi, da okolje, kjer otroka bivata s tožnico, zanju ni primerno oziroma je ogrožujoče. Vendar tudi tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Poročilo CSD, ki si je ogledal dom tožnice z otrokoma, je dalo sodišču dovolj podlage za oceno, da je okolje, kjer otroka sedaj bivata, zanju neogrožujoče. Sodišče je ocenilo tudi fotografije, ki jih je v spis predložil toženec. Te tudi po oceni pritožbenega sodišča niso take, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče zaključiti, da gre za ogrožujoče okolje za otroka. Pritožbeni očitki, ki napadajo dokazno oceno prvostopenjskega sodišča so tako po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeni. Zaključke, ki jih je naredilo prvostopenjsko sodišče, pritožbeno sodišče prejema.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče pri odločanju ni uporabilo določb Zakona o preprečevanju nasilja v družini (1). Pravdni stranki sta v postopku predlagali izdajo začasne odredbe o začasni dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo enemu od staršev ter o določitvi stikov in preživnine. Sodišče je o predlogih pravdnih strank tudi odločilo. Nobena od pravdnih strank ni predlagala izdaje ukrepov po določilih Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Ker je toženec zatrjeval tožničino neprimerno ravnanje do otrok in nasilništvo, je sodišče takoj zahtevalo poročilo in mnenje centra za socialno delo. Iz mnenja centra za socialno delo izhaja, da ni opaziti ničesar, kar bi kazalo na ogroženost otrok. Center za socialno delo je pridobil poročilo vrtca in opravil obisk na domu. Med postopkom je sodišče postavilo sodno izvedenko klinično-psihološke stroke. Njenega mnenja sodišče v času odločanja o začasni odredbi sicer še ni imelo na razpolago, vendar tudi iz tega mnenja ogroženost otrok ali neprimerna ravnanja s strani tožeče stranke do otrok ne izhajajo.

10. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče z izdano začasno odredbo ni določilo uravnoteženih stikov. Sodišče je z začasno odredbo določilo stike tako, da imata otroka stike z očetom med tednom, vsak prvi in tretji vikend od petka popoldne do nedelje zvečer ter v času počitnic, in času praznikov. Stiki so tako tudi po oceni pritožbenega sodišča dovolj uravnoteženo določeni in v skladu z obstoječo prakso. Tega ne spremeni niti pritožbena trditev, da je tožnica peti vikend v mesecu novembru po izdani začasni odredbi pripisala sebi, prav tako sta bila otroka pri njej četrti vikend. Gre za začasno določen režim izvrševanja stikov, ki je dovolj uravnotežen. Samo izvrševanje stikov pa je odvisno tudi od ustroja življenja ter sodelovanja in pripravljenosti k sodelovanju vseh vpletenih. Matematični pristop k številu pričakovanih in izvršenih stikov tu odpade. Da bi se izognili nepotrebnim sporom pri izvrševanju stikov, bo potrebno pri končni odločitvi o stikih te določiti tako, da bodo jasno in razumljivo določeni (tudi za mesece, ki imajo npr. 5 vikendov).

11. Otroka z materjo od 15.8.2013 živita na novem naslovu, začasna odredba pa je v veljavi od 24.10.2013. Konflikten odnos med pravdnima strankama onemogoča, da bi se o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok dogovorila. Nista se sposobna dogovoriti niti o tem, kateri vrtec naj otroka obiskujeta. Jeseni pa bo starejši otrok začel hoditi v šolo. Iz strokovnih mnenj v spisu ne izhaja, da bi bila otroka v okolju, kjer živita ogrožena, niti neprimerno ravnanje tožnice z njima. V pritožbi očitane kršitve prvostopenjskega sodišča niso podane, prav tako tudi tiste ne, na katere pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (2)).

(1) Ur. list RS, št. 16/2008, ZPND.

(2) Ur. list RS, št. 73/2007 - 3 in 45/2008, ZPP.