Jedro

Neobstoj potne zveze mora biti bodisi absoluten, kadar nepremičnina nima nobene potne zveze ali pa relativen, kadar ta možnost sicer je, vendar je povezana z nesorazmernimi stroški. Določitev nujne poti vedno pomeni omejitev lastninske pravice za zavezanca, zato je potrebno razloge za dovolitev nujne poti presojati omejevalno.

Inštitut nujne poti je namenjen nepremičnini, da pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. To povezavo pa bo predlagatelj lahko zagotovil preko svojih nepremičnin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja, da se za potrebe vsakokratnega lastnika parc. št. 38/2 k.o. x, ki je sedaj v lasti predlagatelja, določi nujna pot v širini 3 m in v dolžini cca. 20 m, torej s površino cca. 60 m2, ki poteka od javne poti parc. št. 855 k.o. x preko zemljišča parc. št. 38/1 te k.o., v lasti nasprotnega udeleženca, do parc. št. 38/2 te k.o (1. točka izreka) ter stroške postopka naložilo v plačilo predlagatelju (2. točka izreka).

Zoper sklep se je iz pritožbenih razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb ZPP pritožil predlagatelj. Meni, da že navedba sodišča, kako naj bi si preuredil dostop, če sedanji dostop - peš dostop skozi pritličje stanovanjskega objekta - ne zadostuje, kaže na popolno nepoznavanje problema s strani sodišča, pa tudi s strani izvedenca. Peš dostop do ključavničarske delavnice ni funkcionalni dostop do delavnice, kjer se obdelujejo kovinski predmeti. Tak dostop bi mogoče zadoščal, če bi predlagatelj hodil v delavnico brati časopise. Ker pa se v ključavničarski delavnici obdelujejo (praviloma večji) kovinski izdelki in predmeti, mora biti v delavnico urejen dostop in dovoz, skozi katerega je možno v delavnico in iz nje pripeljati in odpeljati obdelovalne stroje (težke po več ton, repro material in končne izdelke, odpadke in ostalo). Niti izvedenec niti sodišče nista pojasnila, kako naj bi predlagatelj postavil vrata na vzhodno steno objekta in okna na zahodno steno objekta in kako bi se izravnale nivojske razlike med javno cesto, dvoriščem in notranjostjo delavnice. Izvedenec načina izvedbe klančin in zlasti stroškov postavitve klančin ni ocenil. Ocena med 1.000,00 in 3.000,00 EUR je bila navržena mimogrede, brez izračuna in nima nobene podlage. Za presojo pravnega standarda nesorazmernih stroškov iz 88. člena Stvarnopravnega zakonika ni bistven samo približno ocenjen znesek, ki bi bil potreben, da se zgradi vozna površina po zemljišču predlagatelja, ampak je za presojo teh okoliščin pomembna tudi primerjava škode, ki nastane lastniku nepremičnine, preko katere naj nujna pot poteka in koristi, ki bi z ustanovitvijo nujne poti nastala za gospodujočo nepremičnino.

Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo ter predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče ob preizkusu sklepa v smislu drugega odstavka 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi po uradni dolžnosti. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje popolno, natančno in jasno obrazložilo, zakaj v konkretnem primeru niso podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane nujne poti.

Sodišče dovoli ustanovitev nujne poti za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (88. člen Stvarnopravnega zakonika). Neobstoj potne zveze mora biti bodisi absoluten, kadar nepremičnina nima nobene potne zveze ali pa relativen, kadar ta možnost sicer je, vendar je povezana z nesorazmernimi stroški. Določitev nujne poti vedno pomeni omejitev lastninske pravice za zavezanca, zato je potrebno razloge za dovolitev nujne poti presojati omejevalno.

Odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne predlog za določitev nujne poti temelji na ugotovitvi, da v obravnavanem primeru določitev nujne poti ni potrebna, ker ima predlagatelj, po ugotovitvah izvedenca gradbene stroke, možnost dostopa do parc. št. 38/2 k.o. x iz javne lokalne ceste preko svoje nepremičnine. Inštitut nujne poti je namreč namenjen nepremičnini, da pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. To povezavo pa bo predlagatelj lahko zagotovil preko svojih nepremičnin. V primeru, da bo predlagatelj preuredil objekt v ključavničarsko delavnico, pa bo potrebno povezavo z javno cesto vzpostavil preko svoje parc. št. 44 k.o. x, s preureditvijo tako, da bo na JV fasadi objekta eno od sedanjih okenskih odprtin nadomesti z ustrezno širokimi vrati (razpoložljivi prostor dvorišča, ki po dolžini in širini površine celotne parcele znaša 630 m2, namreč ustreza tudi namenu in pogojem za izvajanje ključavničarske delavnice, saj bo po njem omogočen dovoz s tovornjakom z nosilnostjo do 7,5 tone, vključno s traktorji in običajnimi prometnimi vozili, kajti širina uvoza iz javne poti na dvorišči znaša več kot 4 metre) ter, da se višinska razlika med parc. št. 44 k.o. x in parc. št. 38/2 premosti z izvedbo klančine. Navedena preureditev pa tudi ni povezana z nesorazmernimi stroški, saj je izvedenec stroške ureditve takšnega dostopa ocenil med 1.000,00 in 3.000,00 EUR. Zadeva, na katero se pritožnik sklicuje v pritožbi I Cp 873/2006, pa obravnava drugačno dejansko situacijo, kot je konkretna.

V zvezi s pritožbenimi navedbami višje sodišče še dodaja, da je mnenje izvedenca JM izdelano na podlagi pravil znanosti in stroke in ga tudi višje sodišče sprejema kot strokovnega in obrazloženega. Poleg tega pa je izvedenec tudi neposredno na naroku strokovno odgovoril na vsa vprašanja, ki mu jih je na naroku zastavil predlagatelj. Zmotno je pritožbeno izvajanje, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti višino škode, ki bi nastala nasprotnemu udeležencu z izdelavo predlagane poti preko parc. št. 381/1 k.o. x in višino koristi, ki bi jo v tem primeru imel predlagatelj. Odločilna je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima predlagatelj potrebno povezavo z javno cesto ter, da bi tudi v primeru, če bo predlagatelj preuredil objekt v ključavničarsko delavnico, imel potrebno povezavo z javno cesti preko svoje parc. št. 44 k.o. x ter, da ta povezava ne bi bila povezana z nesorazmernimi stroški, zato je ugotavljanje višine škode, ki bi nastala nasprotnemu udeležencu ter višino koristi, ki bi jo v tem primeru imel predlagatelj, nepotrebna.

Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365 čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).