Jedro

Tožeča stranka strogim zahtevam po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije ni zadostila. Brez utemeljitve pomembnosti spornih pravnih vprašanj in brez izkazane sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katerega naj bi izpodbijana odločitev odstopala, je ostal predlog tožeče stranke nepopoln in posledično nedovoljen.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo toženki izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo solastninske pravice v korist tožnice do 1/24 pri različnih nepremičninah v k.o. ... in k.o. ... Dne 23. 7. 2000 je toženka napisala odstopno izjavo o odstopu deleža na nepremičninah tožničini prednici, sedaj že pokojni F. B., in dodala, da je ta izjava veljavna po končanem denacionalizacijskem postopku. Ta se je končal leta 2007. Šlo je za darilno pogodbo z odložnim pogojem. Na tej podlagi in po izpolnitvi pogoja temelji toženkina obveznost izstavitve zemljiškoknjižne listine v tožničino korist. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ne gre za darilno pogodbo z odložnim pogojem, ker je ta pogoj pri darilni pogodbi (zakonsko) urejen na specifičen način. V času sklenitve pogodbe, leta 2000, so se za darilno pogodbo uporabljala pravna pravila Občega državljanskega zakonika (ODZ), ki so štela darilno pogodbo s kasnejšo izpolnitvijo za darilno obljubo. Zakon o notariatu (ZN) pa je za veljavnost darilne obljube zahteval obliko notarskega zapisa. Sporna pogodba ne izpolnjuje tega obličnostnega pogoja in je nična.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. V predlogu trdi, da je pričakovati odločitev Vrhovnega sodišča o pravnih vprašanjih, pomembnih za zagotovitev pravne varnosti. V predlogu navaja, da sodišče druge stopnje bistvenih dokazov, pomembnih za razsojo, ni presojalo. S tem je prekršilo 8. člen ZPP. Iz izpovedi tožnice in K. B. izhaja, da je tožnica uveljavljano terjatev pridobila na odplačen način. To je tožnica na obravnavi jasno povedala. Res je v tožbi zapisano, da je po vsebini odstopna izjava darilna pogodba z odložnim pogojem. Da pa je šlo za odplačen prenos, povsem jasno izhaja iz dokaznega postopka. Že v pripravljalni vlogi z dne 15. 10. 2010 je v tč. IV tožnica navedla, da je bila odstopna izjava pripravljena in podpisana v zvezi z denacionalizacijskim postopkom. O odločilnih dejstvih je tako tudi nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe sodišča druge stopnje in med samimi listinami.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367. a in 367. b členu ZPP. Tožnica navaja kot sporna pravna vprašanja kršitve postopka ter meni, da bi bila odločitev Vrhovnega sodišča o teh vprašanjih pomembna za zagotovitev pravne varnosti. Vendar Vrhovno sodišče ugotavlja, da zatrjevane procesne kršitve niso izkazane. Iz predlogu priloženih listin ni razvidno nobeno nasprotje v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožeča stranka v tožbi dejansko zapisala, da gre po vsebini pri odstopni izjavi za darilno pogodbo z odložnim pogojem, kasneje pa tožnica te navedbe ni preklicala, nasprotja pa ne dokazuje niti pripravljalna vloga z dne 15. 10. 2010. Prav tako trditve v predlogu ne utemeljujejo kršitev 8. člena ZPP. Sodišče druge stopnje ni presojalo dokazov, ampak je na podlagi pritožbe preverjalo pravilnost dela prvostopenjskega sodišča. To je obrazložilo svoje dejanske zaključke, izhajajoče iz izvedbe dokazov, da je šlo za neodplačno prepustitev premoženja in svoj pravni zaključek, da je šlo za darilno pogodbo z odložnim pogojem. Drugostopenjsko sodišče je nato sprejelo te dejanske ugotovitve, drugače pa je presodilo glede materialnega prava. Sicer pa uveljavljanje procesnih kršitev, kot revizijskih razlogov, samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Odločanje Vrhovnega sodišča je namreč mogoče pričakovati le v primeru, ko so izkazane okoliščine, ki nakazujejo na objektivni pomen zadeve za pravni red v celoti. Tožničin predlog teh okoliščin ne izkazuje in ko trdi, da je treba dopustiti revizijo zaradi zagotovitve pravne varnosti, ki bi bila kršena, če bi izpodbijana odločitev odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ničesar konkretnega v zvezi z odstopom od sodne prakse ne navaja in ne omenja nobene odločbe Vrhovnega sodišča, od katerega bi karkoli v izpodbijani sodbi odstopalo. Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP pa je treba za vsako sporno pravno vprašanje navesti okoliščine, ki kažejo na pomembnost takega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Če gre za zagotovitev pravne varnosti, je treba konkretno navesti in izkazati sodno prakso, od katerega naj bi sporna odločitev odstopala. Tožeča stranka strogim zahtevam po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije ni zadostila. Brez utemeljitve pomembnosti spornih pravnih vprašanj in brez izkazane sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katerega naj bi izpodbijana odločitev odstopala, je ostal predlog tožeče stranke nepopoln in posledično nedovoljen. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP tožničin predlog zavrglo.