Zakonitost uporabe avtomatskih kamer za spremljanje volka in drugih velikih zveri

Datum

03.01.2024

Številka

07120-1/2023/547

Kategorije

Fotografije kot OP, Pravne podlage, Statistika in raziskovanje, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) sodeluje v projektih z nekaterimi drugimi institucijami in bo tudi v prihodnje izvajal različne projekte na temo spremljanje volka in drugih velikih zveri v Sloveniji in sosednjih državah (LIFE WOLFALPS EU, LIFE Wild Wolf, LIFE Varna paša, ….). Ena ključnih aktivnosti v vseh omenjenih projektih je spremljanje velikih zveri ob pašnikih. Za spremljanje velikih zveri in drugih prostoživečih živali se v svetu ustaljeno uporabljajo avtomatske kamere (fotopasti), ta metoda pa je še posebej uporabna za vrste, ki imajo prikrit način življenja in se gibajo predvsem v nočnem času. Spremljanje z avtomatskimi kamerami zato želite uporabiti v sklopu projektnih aktivnosti in v sklopu javne gozdarske službe. Avtomatske kamere nameravate uporabiti na območju sedanje in morebitne prihodnje prisotnosti velikih zveri in bodo najpogosteje nameščene na pašnikih, kjer velike zveri povzročajo škodo na pašnih živalih ali na pašnikih, kjer se predvideva prisotnost velikih zveri. Kamere bodo zajemale posnetke okvirno 40 – 150 cm nad tlemi in bodo nameščene na različnih delih pašnika, pri čemer ocenjujete, da odročnost večine lokacij in višina snemanja zmanjšuje možnost slikanja/snemanja ljudi oz. prepoznave ljudi na posnetkih, kljub temu pa te možnosti ne morete povsem izključiti. Območje snemanja boste opremili z vidnimi obvestili z navedbo projekta in institucije, ki izvaja snemanje, namenom snemanja in kontaktnimi podatki za morebitne dodatne informacije. Kamere bodo nameščene na pašnikih od enega do treh mesecev, v tem času pa boste na nekaj tednov pregledovali SD kartice in takoj po pregledu izbrisali posnetke ljudi. Snemanje boste izvajali s privoljenjem lastnika zemljišča ali lastnika živali na površini, opremljenimi s kamerami.

IP prosite za mnenje in navodila o zakoniti uporabi avtomatskih kamer, ki jih nameravate uporabiti na opisan način izključno v raziskovalne in naravovarstvene namene.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim zgoraj navedenim zaprosilom.

1.Snemanje z avtomatskimi kamerami za namene izvajanja raziskovalnih projektov na temo spremljanja volka in drugih velikih zveri, pri katerem primarni namen snemanja ni zbiranje osebnih podatkov, je za čas izvajanja projekta dopustno pod pogojem: 1.) da izvajalec projekta (upravljavec) kamere usmeri na mesta, kjer je predvidena prisotnost velikih zveri in na katerih je majhna verjetnost, da kamere posnamejo tudi človeka; 2.) da morebitne naključno zbrane osebne podatke izvajalec zbriše; 3.) da ob tem zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe iz 89. člena Splošne uredbe ter 4.) da objavi vidno in razločno obvestilo na način in z informacijami, kot to določa tretji, četrti in peti odstavek 76. člena ZVOP-2. Poleg tega bo moral upravljavec o izvajanju takšnega snemanja obvesti tudi lastnika in morebitnega drugega uporabnika zemljišča, na katerem se bo izvajalo snemanje in pridobi njuno soglasje.

2.Zaščitni ukrepi iz 89. člena Splošne uredbe se pri snemanju z avtomatskimi kamerami za namene izvajanja raziskovalnih projektov na temo spremljanja volka in drugih velikih zveri zagotovijo najmanj na način, da izvajalec projekta kot upravljavec ob pregledu posnetkov takoj izbriše morebitne posnetke ljudi, saj namen snemanja ni zbiranje osebnih podatkov, posnetki ljudi pa za dosego namena, za katerega se snemanje izvaja, tudi niso potrebni. Predlagamo, da razmislite o morebitnih možnih dodatnih zaščitnih ukrepih (npr. objava e-naslova, kamor lahko posameznik, ki bi ga kamera naključno posnela, naslovi zahtevo za izbris posnetkov, na katerih se posameznik nahaja).

3.Obvestilo o snemanju mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem snemanja oz. videonadzora in da se vstopu na nadzorovano oz. snemano območje lahko odpove. Vsebovati mora vsaj dejstvo (pisno ali grafično), da se izvaja videonadzor ter spletni naslov (URL), kjer so dostopne vse ostale informacije iz četrtega odstavka 76. člena ZVOP-2 in 13. člena Splošne uredbe. IP priporoča, da upravljavec na obvestilu poleg prej navedenih obveznih informacij navede tudi namene obdelave (snemanja), navedbo upravljavca videonadzornega sistema oz. izvajalca snemanja ter telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov.

4.IP še opozarja, da bo moral upravljavec v primeru, če bo šlo pri snemanju z avtomatskimi kamerami za obsežno sistematično spremljanje javno dostopnega območja, pred pričetkom uporabe avtomatskih kamer za namene izvajanja raziskovalnih projektov na temo spremljanja volka in drugih velikih zveri, opraviti oceno učinka, kot mu to nalaga 35. člen Splošne uredbe. Glede na številna odprta vprašanja v zvezi s snemanjem IP predlaga, da se pred začetkov snemanja oz. v okviru posameznega projekta izvede ocena učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov, v kateri bo nosilec projekta opredelil vse vidike izvajanja snemanja, zaščitne ukrepe in druga vprašanja glede varstva zasebnosti, na katera opozarjamo v tem mnenju.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov in podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov. V okviru mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila, priporočila in usmeritve, odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov pa je vedno na upravljavcu osebnih podatkov.

IP pojasnjuje, da se snemanje z avtomatskimi kamerami šteje za obdelavo osebnih podatkov iz 2. točke 4. člena Splošne uredbe v primeru, če so posamezniki, katerih podoba je zabeležena na spominskem mediju, vsaj določljivi, če že ne določeni. Posameznik je glede na definicijo pojma »osebni podatke« iz 1. točke 4. člena Splošne uredbe določljiv takrat, ko ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki lokaciji, spletni identifikator, pa tudi v primeru, ko ga je mogoče določiti oz. identificirati z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njegovo fizično, fiziološko, genetsko, duševno gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Skladno z zgoraj navedeno definicijo fotografija oziroma videoposnetek posameznika tako predstavlja osebni podatek tedaj, ko je posameznik na fotografiji oziroma videoposnetku jasno in nedvoumno razviden ter bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s fotografijo oziroma videoposnetkom obdelujejo tudi druge informacije o posamezniku, ki omogočijo določljivost posameznika (na primer ime in priimek, letnica rojstva posameznika in podobno). Če posameznik na primer zaradi oddaljenosti ali slabe kakovosti na fotografiji oziroma videoposnetku ni določljiv, ne gre za osebni podatek in se posledično določbe Splošne uredbe in ZVOP-2 ne uporabljajo. Iz tega razloga je navedeno mnenje lahko relevantno zgolj v primeru, da bodo posnetki, narejeni z avtomatskimi kamerami takšne kvalitete, da bo posameznike na posnetkih mogoče (tudi s pomočjo drugih informacij) prepoznati oz. ugotoviti njihovo identiteto.

Kot že sami navajate v svojem dopisu, obstaja možnost, da bodo avtomatske kamere posnele tudi ljudi, IP pa glede na predstavljene namene snemanja in postavitve kamer sklepa, da bo ločljivost shranjenih posnetkov dovolj velika in bo slučajno posnete ljudi na posnetkih mogoče prepoznati, četudi snemanje oseb ni primarni namen snemanja. Nameravano snemanje je v tem primeru potrebno obravnavati kot obdelavo osebnih podatkov, kar pomeni, daj se takšno snemanje šteje za zakonito, če za takšno izvajanje snemanja oz. obdelave osebnih podatkov obstaja ustrezna pravna podlaga iz Splošne uredbe in ZVOP-2 ter se takšno snemanje izvaja v skladu s pravili, ki jih v zvezi z izvajanjem videonadzora določa ZVOP-2. Glede na številna odprta vprašanja glede pravne podlage, načina in obsega snemanja, rokov hrambe posnetkov, morebitnega brisanja posnetkov določljivih posameznikov in zaščitnih ukrepov IP predlaga, da se pred začetkov snemanja oz. v okviru posameznega projekta izvede ocena učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov, v kateri bo nosilec projekta opredelil vse vidike izvajanja snemanja, zaščitne ukrepe in druga vprašanja glede varstva zasebnosti, na katera opozarjamo v tem mnenju.

IP iz vašega dopisa sklepa, da se bo snemanje z avtomatskimi kamerami izvajalo tudi na mestih, ki se po določbah 17. točke prvega dostavka 3. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, s sprem., v nadaljevanju ZUreP-3) štejejo kot javne površine (javna površina je praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti).

Videonadzor na javnih površinah je urejen v 80. členu ZVOP-2. Ta v prvem odstavku določa, da je videonadzor na javnih površinah, kot jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Natančneje je videonadzor na javnih površinah urejen v nadaljnjih določbah 80. člena ZVOP-2.

Pogoji za izvajanje snemanja oz. videonadzora na javnih površinah, kot jih določa 80. člen ZVOP-2, v primeru snemanja za namene izvajanja raziskovalnih projektov na temo spremljanja volka in drugih velikih zveri z uporabo avtomatskih kamer, niso izpolnjeni. Vendar pa navedeno po mnenju IP še ne pomeni nujno, da se zato takšno snemanje z vidika določb ZVOP-2 šteje za nezakonito, saj je pri izvajanju videonadzora treba upoštevati tudi določbo prvega odstavka 76. člena ZVOP-2, po katerem se določbe tega poglavja (o videonadzoru) uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne določa drugače. Snemanje z avtomatskimi kamerami, katerega primarni namen ni snemanje posameznikov, za namene izvajanja raziskovalnih projektov na temo spremljanja volka in drugih velikih zveri za čas izvajanja projekta je namreč verjetno možno opredeliti kot obdelavo osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne ali statistične namene, obdelava osebnih podatkov v kratkem času in omejenem obsegu, za te namene pa bi se v takem primeru po določbah 6. in 68. člena ZVOP-2 ter 5., 6. in 9. člena Splošne uredbe verjetno lahko štela kot obdelava, ki se izvaja za določene, izrecne in zakonite namene. Po določbah prvega odstavka 68. člena ZVOP-2 je obdelava osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne in statistične namene dovoljena organizacijam in posameznikom, ki pri svojem delu uporabljajo etična načela in metodologijo s področja raziskovanja ter pravila varstva osebnih podatkov iz tega poglavja (iz 1. poglavja II. dela ZVOP-2). Kot neposredna pravna podlaga za takšno snemanje oz. časovno in prostorsko omejeno kratkotrajno obdelavo osebnih podatkov pa se lahko verjetno šteje četrti odstavek 6. člena ZVOP-2 v povezavi z 68. členom ZVOP-2 ter (e) točko prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če gre za obdelavo, ki je potrebna za opravljanje naloge javnem interesu ter s tem povezano izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, v primeru, ko bi se obdelovale tudi t.i. posebne vrste osebnih podatkov, pa bi se kot neposredna pravna podlaga za takšno obdelavo štela (j) točka drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe.

Izvajalec raziskave mora kot upravljavec pri obdelavi osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne in statistične namene upoštevati načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe, skladno s katerimi morajo biti osebni podatki med drugim: a) obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se ti podatki nanašajo (zakonitost, poštenost in preglednost); b) zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (omejitev namena); c) ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (najmanjši obseg podatkov); ter e) hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je to potrebno za namene, za katere se obdelujejo (omejitev shranjevanja). V skladu z drugim odstavkom 5. člena Splošne uredbe je upravljavec odgovoren za skladnost z načeli iz prvega odstavka tega člena in mora biti to skladnost tudi zmožen dokazati.

Poleg zgoraj navedenih načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov mora izvajalec raziskave vedno upoštevati tudi zaščitne ukrepe iz 89. člena Splošne uredbe, kjer je določeno, da se za obdelavo v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s to uredbo uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. S temi zaščitnimi ukrepi se zagotovi, da se sprejmejo tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotovi zlasti spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov. Ti ukrepi lahko vključujejo psevdonimizacijo, kadar se ti nameni lahko uresničijo na ta način. Kadar se ti nameni lahko uresničijo z nadaljnjo obdelavo, ki ne omogoča ali več ne omogoča identifikacije posameznikov, na katere se nanašajo podatki, se ti nameni uresničijo na ta način.

Da bi zadostil načelom v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe in zagotovil zaščitne ukrepe iz 89. člena Splošne uredbe, mora upravljavec, ki obdeluje osebne podatke za namene izvajanja raziskovalnega projekta na temo spremljanja volka in drugih velikih zveri, na način, da z avtomatskimi kamerami snema javne površine, kamere usmeriti na mesta, kjer je predvidena prisotnost velikih zveri in na katerih je majhna verjetnost, da kamere posnamejo tudi ljudi. Poleg tega mora izvajalec projekta kot upravljavec skrbeti, da ob pregledu posnetkov takoj pobriše morebitne naključno zbrane posnetke ljudi, saj namen snemanja ni zbiranje osebnih podatkov, posnetki ljudi pa za dosego namena, za katerega se snemanje izvaja, tudi niso potrebni.

Glede na to, da gre pri snemanju z avtomatskimi kamerami v bistvu za izvajanje videonadzora in zakon glede snemanja oziroma izvajanja videonadzora za v znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene ne pozna nobenih izjem, mora izvajalec takšnega snemanja zaradi zagotavljanja načela preglednosti obdelave osebnih podatkov o izvajanju takšnega snemanja objaviti vidno in razločno obvestilo na način in z informacijami, kot to določa tretji, četrti in peti odstavek 76. člena ZVOP-2, poleg tega pa bi moral o izvajanju takšnega snemanja obvestiti tudi lastnika in morebitnega drugega uporabnika zemljišča, na katerem se bo izvajalo snemanje in pridobiti njuno soglasje. Obvestilo o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 se vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove.

Obvestilo o izvajanju videonadzora mora skladno z določbami četrtega odstavka 76. člena ZVOP-2 poleg informacij iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe vsebovati naslednje informacije:

1. pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;

2. namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;

3. informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;

4. kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);

5. neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Peti odstavek 76. člena ZVOP-2 določa, da se lahko namesto objave v obvestilu po tretjem odstavku tega člena obveščanje posameznika izvede tudi na način, da upravljavec informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe in informacije iz 3. do 5. točke prejšnjega odstavka objavi na spletnih straneh. V tem primeru mora na obvestilu iz prejšnjega odstavka objaviti spletni naslov, kjer so te informacije dostopne.

Kot IP priporoča v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora, se navedene informacije iz 13. člena Splošne uredbe in informacije iz 3. do 5. točke obvestila iz 76. člena ZVOP-2 o videonadzoru lahko objavijo na spletnih straneh in ne na samem obvestilu. Samo obvestilo o izvajanju videonadzora pa mora vsebovati najmanj pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor, ter spletni naslov, kjer so dostopne vse ostale informacije (URL naslov spletne strani, poleg tega pa lahko tudi QR kodo). IP priporoča, da obvestilo poleg tega vsebuje tudi namene obdelave (snemanja), navedbo upravljavca videonadzornega sistema oz. izvajalca snemanja ter telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov. Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/, vzorec informacij iz 13. člena Splošne uredbe z navodili pa je objavljen na naslovu: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/ ter https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/obveščanje-posameznikov-o-obdelavi-osebnih-podatkov.

IP na koncu še opozarja, da bo moral upravljavec v primeru, če bo šlo pri snemanju z avtomatskimi kamerami za obsežno sistematično spremljanje javno dostopnega območja, pred pričetkom uporabe avtomatskih kamer za namene izvajanja raziskovalnih projektov na temo spremljanja volka in drugih velikih zveri, opraviti oceno učinka, kot mu to nalaga 35. člen Splošne uredbe.

Informacije o tem, kako pripraviti oceno učinka, so dostopne na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/ocena-učinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/#a6, pomagate pa si lahko tudi s Smernicami ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov, ki so objavljene na naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-ocene-učinkov-na-varstvo-osebnih-podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka