Jedro

Tožnik si je pri razrezu aluminijastega profila na krožni žagi poškodoval levo roko. Do poškodbe je prišlo, ker tožnik obdelovanca ni fiksiral s pnevmatskim držalom na mizo krožne žage, posledično se je obdelovanec premaknil, tožnik pa je nekontrolirano z levo roko posegel v območje vrtečega lista krožne žage in se pri tem poškodoval. Krožna žaga pomeni nevarno stvar in zato prva tožena stranka za škodo, nastalo v zvezi z uporabo krožne žage, odgovarja po načelu objektivne odgovornosti (149. členu OZ).

Tožena stranka je izvedla varnostne ukrepe v smislu zdravniškega pregleda, teoretične in praktične poučitve tožnika o varnem delu, varne zagotovitve delovne opreme, jasnih navodil za delo na delovnem mestu in ustrezne zaščitne opreme. Tožnik je v nasprotju z jasnimi navodili razrez aluminijastega profila opravil brez uporabe predpisanega pnevmatskega držala, ki bi poškodbo preprečil. Zato je s svojim nepravilnim ravnanjem prispeval k nastanku škode v višini 70 %.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana vmesna sodba sodišča prve stopnje.

II. Drugo tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta toženi stranki za nesrečo, nastalo 26. 11. 2009, v kateri si je tožnik poškodoval levo roko, solidarno odgovorni do 30 %, tožnikov soprispevek k nesreči pa znaša 70 %.

Zoper takšno vmesno sodbo se druga tožena stranka pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Navaja, da je sodišče prve stopnje sicer v celoti sprejelo ugotovitve izvedenca za varnost in zdravje pri delu v skladišču, da v kolikor bi tožnik delo izvajal v skladu z navodili za varno delo in z rokami ne bi posegel v nevarno območje delovanja rezila, do poškodbe pri delu ne bi prišlo. Neuporaba pnevmatskega držala pomeni neupoštevanje pravil varnega izvajanja delovnega postopka, zato je sodni izvedenec ugotovil, da tožnik ni izvajal postopka na pravilen in varen način in da razreza ni opravil pravilno. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da se prva tožena stranka kot delodajalec, kljub nepravilnemu ravnanju tožnika, ne more v celoti razbremeniti odgovornosti, ker da sta A.A. in B.B. razreze občasno opravljala brez uporabe pnevmatskega držala, kar naj bi pomenilo, da sta bila dolžna pričakovati, da bo na tak način razrez opravljal tudi kakšen drug delavec. Zaradi izrecnih in jasnih navodil, teoretični in praktični usposobljenosti delavcev, brezhibne delovne opreme in zavedanja o nevarnostih, ki jih predstavlja vrteči se žagin list, je prva tožena stranka od svojih delavcev povsem utemeljeno pričakovala, da se bodo dosledno držali navodil za varno delo. Sicer pa je direktor tožene stranke B.B. izrecno povedal, da nikoli ni opazil, da bi tožnik delal brez pnevmatskega držala, saj bi ga sicer na nepravilnost opozoril. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da prva tožena stranka ni v zadostni meri poskrbela za nadzor nad pravilnim delom tožnika v smislu stroge in brezizjemne uporabe pnevmatskega držala. Ob vseh ugotovljenih okoliščinah obravnavanega škodnega primera, tudi ob izhodišču skrbnosti posebej skrbnega strokovnjaka, prvi toženi stranki ni mogoče nalagati dodatnih ukrepov za prilagoditev proizvodnje, ki bi lahko preprečila nastanek take škode. Poškodbi bi se bilo možno izogniti le ob stalnem nadzoru nad delom tožnika, česar pa od prvotožene stranke, kljub postroženemu standardu iz 2. odstavka 6. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 ni možno zahtevati. Druga tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano vmesno sodbo spremeni tako, da ugotovi, da tožnik v celoti oziroma najmanj v višini 80 % sam odgovoren za nastalo škodo, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano vmesno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba sicer uveljavlja vse pritožbene razloge, navedene v 338. členu ZPP, kar pomeni, da uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Vendar pa druga tožena stranka pri tem ne navaja katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo, ali pa jih je uporabilo zmotno, pa bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva od katerih je odvisna odločitev o temelju tožbenega zahtevka. Ta dejstva so predvsem naslednja: - tožnik si je 26. 11. 2009 pri razrezu aluminijastega profila na krožni žagi poškodoval levo roko; - tožnik je v času poškodbe sicer uporabljal zaščitna očala, rokavice, delovne čevlje in delovno obleko ter imel čepke v ušesih; obdelovanca pa ni fiksiral s pnevmatskim držalom, čeprav je njegova uporaba obvezna in je takšno držalo bilo na volji, temveč je obdelovanec držal z levo roko; - do poškodbe je prišlo, ker tožnik obdelovanca ni fiksiral s pnevmatskim držalom na mizo krožne žage, posledično se je obdelovanec premaknil, tožnik pa je nekontrolirano z levo roko posegel v območje vrtečega lista krožne žage in se pri tem poškodoval tako, da je bil posledično amputiran distalni del palca leve roke in končni ter polovica srednjega členka kazalca leve roke.

- neuporaba pnevmatskega držala pomeni neupoštevanje pravilnega in varnega izvajanja delovnega postopka, s katerim je bil tožnik seznanjen; - krožna žaga je bila v času poškodbe v brezhibnem stanju; - direktor tožene stranke A.A. in priča B.B. sta občasno opravljala razreze na čelniku brez uporabe pnevmatskega držala.

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da krožna žaga pomeni nevarno stvar in da zato prva tožena stranka za škodo, nastalo v zvezi z uporabo krožne žage, odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, kot je določena v 149. členu OZ. Ta sicer ne opredeljuje, kaj je nevarna stvar, saj je to pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. Ta pa se je v številnih zadevah že izrekla, da krožna žaga pomeni nevarno stvar. Prva tožena stranka kot imetnica nevarne stvari, je sicer dokazala, da je škoda nastala izključno zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, kar je sicer pogoj za oprostitev odgovornosti v skladu z 2. odstavkom 153. člena OZ. Vendar pa bi bilo za popolno oprostitev odgovornosti potrebno, da bi šlo obenem tudi za ravnanje oškodovanca, ki ga prva tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. V skladu z 2. odstavkom 153. člena OZ je namreč imetnik nevarne stvari prost odgovornosti le, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da dejstvo, da sta direktor tožene stranke A.A. in priča B.B. občasno opravljala razreze na čelniku brez uporabe pnevmatskega držala, kaže na to, da nepravilno ravnanje tožnika ni bilo takšno, da ga prva tožena stranka kot imetnica oziroma uporabnica nevarne stvari, ne bi mogla pričakovati in se njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti. Že zgolj iz dejstva, da sta oba vodilna delavca pri prvi toženi stranki na takšen način opravljala razreze, čeprav sta obenem zatrjevala, da ju nihče od delavcev pri tem ni videl oziroma da ju ni videl tožnik, kaže na to, da nepravilno ravnanje tožnika, ki je razrez prav tako opravil brez pnevmatskega držala, za toženo stranko ni moglo biti popolnoma nepričakovano in tudi ne takšno, da se mu tožena stranka z bolj doslednim nadzorom opravljanja dela ne bi mogla izogniti. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi prva tožena stranka morala pričakovati, da bo na tak način, kot sta to počela A.A. in B.B. razrez poskušal opraviti tudi kakšen od ostalih delavcev. Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje prvi toženi stranki očita krivdno ravnanje. Bistveno je, da prva tožena stranka ni izkazala, da bi šlo pri ravnanju tožnika za ravnanje, ki ga ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti, sicer pa prva tožena stranka za nastalo škodo odgovarja na podlagi objektivne odgovornosti za nevarno stvar.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je oškodovanec k nastanku škode z nepravilnim ravnanjem prispeval v višini 70 % in pri tem pravilno upoštevalo vse okoliščine, ki govorijo za tako visok delež soprispevka tožnika. Tako pravilno ugotavlja, da je tožena stranka izvedla varnostne ukrepe v smislu zdravniškega pregleda, teoretične in praktične poučitve tožnika o varnem delu, varne zagotovitve delovne opreme, jasnih navodil za delo na delovnem mestu in ustrezne zaščitne opreme. Ob upoštevanju vseh teh okoliščin, predvsem pa dejstva, da je tožnik v nasprotju z jasnimi navodili razrez aluminijastega profila opravil brez uporabe predpisanega pnevmatskega držala, ki bi poškodbo preprečil, ni mogoče slediti pritožbenemu razlogovanju, da bi soprispevek tožnika sodišče prve stopnje moralo oceniti v višini 80 %, temveč je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ta soprispevek znaša 70 %.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

Druga tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.