Jedro

Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka).

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka za čas od 31. 3. 2010 do 17. 10. 2010 na neto osnovo 4.540,00 EUR ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke, v 8 dneh, pod izvršbo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati znesek 5.678,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2015 dalje do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.168,28 EUR, v roku 8 dni od dneva izreka sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila, pod izvršbo (III. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka, kar se nanaša na obračun bruto zneska prisojene odškodnine (I. točka izpodbijane sodbe). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevek za plačilo prispevkov in davkov zavrne ter ji prizna pritožbene stroške, podredno pa, naj izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Plača za tožnikovo delo je sicer določena v nominalnem znesku. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ne določa, da je treba od tega dohodka poravnati prispevke in davke, saj določa, da je osnova za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti plača, ki bi jo pripadnik prejemal za delo v Republiki Sloveniji. Tožnik nima pravne podlage za zahtevek, da se od odškodnine nadomestila za neizrabljene dni tedenskega počitka odvedejo davki in prispevki. Znesek plače v pogodbi o zaposlitvi je hkrati dejansko izplačilo, ki ga pripadnik prejme na transakcijski račun. Prvi odstavek 42. člena Zakona o dohodnini namreč določa, da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu, po zakonu, ki ureja razmerje plač v javnem sektorju, napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v Sloveniji. Plača, določena v nominalnem znesku se ne "obruti" in se od nje ne odvajajo davki in prispevki. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene ugovore tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Do sedaj za toženo stranko sploh ni bilo sporno, da je dolžna tožniku od vtoževane odškodnine oziroma nadomestila plačati tudi predpisane davke in prispevke. Sicer pa je sodišče tožniku prisodilo odškodnino in ne plačo (od katere bi že bili plačani prispevki od osnove, kot bi tožnik prejemal plačo v Sloveniji), zato sklicevanje tožene stranke na prej citirano Uredbo ni utemeljeno. Tudi sicer je potrebno spoštovati načela enakosti pred zakonom. Tožnik primeroma navaja sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1189/2012 in Pdp 1587/2014. V citiranih sodbah je sodišče zavzelo stališče, da odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po svoji naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pravico do tedenskega počitka za vse delavce določa 156. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.), ki sicer določa, da ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 22 neprekinjenih dni. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Zakon o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadalj., ZObr) v 97.f členu določa, da ima delavec v obdobju sedem zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka praviloma tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Prav tako Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini določa, da pripadniku stalne sestave v času opravljanja nalog v tujini pripada 1 dan tedenskega počitka, ki ga lahko izkoristi izključno na območju države, v kateri opravlja naloge.

7. Tožena stranka ni nasprotovala navedbam tožnika, da mu ni zagotovila 25 dni tedenskega počitka, med strankama pa tudi sicer ni bil sporen čas trajanja tožnika na misiji, višina tožnikove plače in tudi ne višina urne postavke. Glede na urno postavko tožnika na misiji v višini 22,70 EUR na uro (kar posledično pomeni 181,60 EUR na dan) in ob nespornem številu neizkoriščenih dni tedenskega počitka (25) je sodišče tožniku pravilno priznalo prikrajšanje v višini 4.540,00 EUR neto.

8. Pritožbeno sodišče navaja, da je neutemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi moralo sodišče tožniku priznati le neto znesek, ne pa obračun bruto zneska odškodnine ter od tega zneska plačilo pripadajočih davkov in prispevkov, pri čemer se pritožbeno sodišče sklicuje tudi na enotno sodno prakso, ki jo je sprejelo v zadevah Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1189/2012 in Pdp 1587/2014, Pdp 424/2015, Pdp 1087/2016, Pdp 1085/2016 in Pdp 39/2017. Tako odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Citirana 1. alineja drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 67/2008, 98/2010, 41/2012, 41/2013, 47/2013, 96/2014 in 98/2015, Uredba) na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva, saj Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah.

9. Plačilo prispevkov in davkov izhaja iz zakonskih določb Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/1996 in nadalj., ZPSV) oziroma Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 13/2011 in nadalj., ZDoh-2), in sicer plačilo za opravljeno delo na prosti dan je prejemek iz delovnega razmerja in ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo kot to določa 44. člen ZDoh-1). Prav tako po prvem odstavku 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2002 in nadalj., ZPIZ-2,) in tretjim odstavkom 2. člena ZPSV se prispevki za socialno varnost plačajo od vseh prejemkov iz delovnega razmerja, torej tudi od odškodnine za premoženjsko škodo. Tako je tožena stranka dolžna obračunati prispevke in akontacijo dohodnine in nato odvesti akontacijo dohodnine in prispevke. Plača v Republiki Sloveniji torej služi le kot podlaga za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plačo pripadnika v času opravljanja vojaške službe izven države.

10. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

11. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožena stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela (154. člen ZPP), tožnik pa iz razloga, ker njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora (155. člen ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP.