Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik nosi dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova. Prvo sodišče odloča o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka le na zahtevo stranke. To zahtevo lahko vloži stranka do poplačila.
1. Ugovor dolžnika se v preostalem delu zavrne in se potrdi sklep o dovolitvi izvršbe prvostopnega sodišča glede izterjave neplačane preživnine v skupnem znesku 67.462,00 SIT in zakonitih zamudnih obresti od mesečne zapadlosti posamičnega obroka do plačila ter izterjave stroškov v znesku 13.590,00 SIT.
2. Pritožba upnice se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 12.1.2000, opr. št. I 1045/98-25.
Prvostopno sodišče je po predlogu upnice na podlagi izvršilnega naslova dovolilo izvršbo dne 15.1.1999 zaradi izterjave mesečno neplačane preživnine v skupnem znesku 544.262,00 SIT za čas od 24.5.1996 do 5.11.1998 in zavarovanja plačevanja mesečne preživnine v znesku 14.897,00 SIT od 5.12.1998 do 5.12.1999 oziroma v znesku, ki bo usklajen v skladu z obvestili Centra za socialno delo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posamično zapadlega obroka preživnine do plačila; in zaradi izterjave "pravdnih" (pravilno izvršilnih) stroškov po predlogu v znesku 13.590,00 SIT.
Proti sklepu o dovolitvi izvršbe je ugovarjal dolžnik, ki navaja, da je terjatev upnice prenehala zaradi plačila dolgovanih zneskov. Od avgusta 1995 do oktobra 1997 je dolžnik preživljal mld. upnico, ki je bila le ponoči pri materi. Preživnino je plačeval na roke materi B. Ko je julija 1997 odšel v Rusijo delat je po njegovem pooblastilu J. G. plačevala preživnino na roke B.in sicer po 20.000,00 SIT mesečno od julija 1997 do oktobra 1997. Za november in december 1997 dolžnik ni plačal preživnine, ker je predhodno plačana preživnina presegla preživninsko obveznost po sodbi. V dokaz svojih navedb je priložil zapisnik DURS glede plačevanja preživnine za leto 1997 in potrdilo o prejemu gotovine ter predlagal zaslišanje strank.
Upnica je odgovorila na ugovor in predlagala njegovo zavrnitev.
Z izpodbijanim sklepom z dne 12.1.2000, opr. št. I 1045/98-25 je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe in glede na delni umik upnice odločilo (1.točka izreka), da se dovoljena izvršba z dne 15.1.1999 glede izterjave mesečno neplačane preživnine v skupnem znesku 544.262,00 SIT in zavarovanja plačevanja preživnine za leto 1999 (od 5.12.1998 do 5.12.1999) ustavi za znesek 476.800,00 SIT. Prvo sodišče je odločilo tudi (2.točka izreka), da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi z vložitvijo in reševanjem ugovora.
Proti temu sklepu je vložila pritožbo upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je dolžnik plačal preživnino za leto 1998 v znesku 180.000,00 SIT (dne 30.12.1998) in v znesku 205.000,00 SIT za leto 1999 (pred zadnjim narokom za glavno obravnavo z dne 23.11.19999) potem, ko je upnica že vložila predlog za izvršbo z dne 19.11.1998. Nadalje navaja, da je med strankama nesporno, da je na račun preživnine plačala mati dolžnika znesek 80.000,00 SIT za štiri obroke za leto 1997. Upnica je skrčila zahtevek le glede same glavnice, zato vztraja tudi pri plačilu po predlogu zahtevanih zamudnih obresti od vsakega neplačanega obroka preživnine za leto 1996, 1997, 1998 in 1999. Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in izpodbija prvostopno odločitev o stroških (2.točka izreka). Iz priloženega stroškovnika, ki ga je upnica vložila na naroku za glavno obravnavo dne 22.12.1999, je razvidno, da so upnici v zvezi s predmetno izvršbo nastali potrebni stroški.
Meni, da prvo sodišče svoje odločitve glede stroškov ni obrazložilo, saj se je sklicevalo na določbo 154.člena ZPP. Opozarja, da je v sami izvršilni zadevi uspela, zato bi moralo sodišče glede na drugi odstavek 154.člena ZPP upoštevati predvsem vse okoliščine primera (opravljena "pravdna" dejanja) ter naložiti dolžniku povrnitev stroškov izvršilnega postopka. Predlaga ustrezno spremembo sklepa, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvemu sodišču v nov postopek.
Po določbi tretjega odstavka 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je prvostopno sodišče ugovor v preostalem delu t.j. v delu, v katerem mu ni ugodilo, poslalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor dolžnika v še preostalem delu ni utemeljen, prav tako pa tudi ne pritožba upnice.
Ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo so navedeni v določbi 55.člena ZIZ. Dolžnikova obveznost plačevanja preživnine temelji na pravnomočni in izvršljivi sodbi v zvezi z obvestili centra za socialno delo o uskladitvi preživnin (glej v prilogi A2 - A6).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, kdaj in katere zapadle preživninske obroke je dolžnik poravnal (glej tudi v prilogi priložena potrdila B 2 - B 4), zato je delno ugodilo dolžnikovemu ugovoru in v zvezi z umikom predloga za izvršbo upnice za znesek 476.800,00 SIT ustavilo dovoljeno izvršbo. Pri tem je prvo sodišče pravilno upoštevalo plačilo dolžnika v znesku 11.800,00 SIT na račun preživnine za junij 1996; plačilo v znesku 80.000,00 SIT na račun preživnine za leto 1997; plačilo v znesku 180.000,00 SIT kot preživnino za leto 1998 in plačilo v znesku 205.000,00 SIT kot preživnino za leto 1999. S tem v zvezi je dokazna ocena prvega sodišča v celoti pravilna in jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Ker je dejansko stanje glede načina plačevanja terjane preživnine in izpolnjenih plačil razčiščeno, je treba oceniti preostali del ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe kot neutemeljen. Po določbi 219.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 (sedaj 212.člen ZPP, Ur.l. RS št. 26/99) v zvezi s 15.členom ZIZ je na dolžniku dokazno breme glede pravočasne izpolnitve preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova. Dolžniku ni uspelo dokazati, da bi za leto 1996 plačal terjane obroke (razen plačila 11.800,00 SIT na račun preživnine za junij) in preostale preživnine za leto 1997 (razen plačila 80.000, SIT). Ker niso podani niti po uradni dolžnosti upoštevni ugovorni razlogi (drugi odstavek 55.člena ZIZ), je bilo treba ugovor dolžnika v preostalem delu po določbi druge točke 380.člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, upoštevaje prvi odstavek 498.člena ZPP, zavrniti kot neutemeljen in potrditi izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe.
V zvezi s pritožbo upnice zoper sklep z dne 12.1.2000 je treba pojasniti, da se po sklepu o dovolitvi izvršbe zoper dolžnika nadaljuje postopek izterjave glede neplačane preživnine v skupnem znesku 67.462,00 SIT, za zakonite zamudne obrestmi od mesečne zapadlosti posamičnega obroka do plačila in izterjave priznanih stroškov v znesku 13.590,00 SIT. Pritožnica v pritožbi zgolj povzema prvostopne ugotovitve glede posamičnih plačil dolžnikove preživninske obveznosti in samemu obsegu ustavitve izvršbe ne nasprotuje. Tudi to, kdaj je dolžnik plačal posamično zapadle obroke oziroma ali jih je plačal po vložitvi upničinega predloga, glede na delno ustavitev izvršbe ni pravno relevanto, saj bo upoštevano pri obračunu zamudnih obresti v nadaljevanju dovoljene izvršbe po pravilih o dolžnikovi zamudi pri izpolnitvi obveznosti. Neupoštevna je tudi pritožničina trditev, da je prvo sodišče pri odločitvi o stroških zmotno uporabilo materialno pravo. Navedba pritožnice oziroma njenega pooblaščenca, da je v zvezi z ugovornim postopkom predložil stroškovnik na naroku za glavno obravnavo dne 22.12.1999, ni točna. Iz vloge pooblaščenca upnice (glej list. št. 40a spisa) izhaja, da je upnica priglasila stroške dne 13.1.2000, potem ko je prvo sodišče že izdalo izpodbijani sklep. Ker prvo sodišče naknadno priglašenih stroškov v času odločanja ni moglo upoštevati, je odločitev sodišča materialnopravno pravilna. Po določbi sedmega odstavka 38.člena ZIZ je mogoče zahtevati povrnitev stroškov do poplačila. O upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ugovornega psotopka z dne 13.1.2000 bo tako odločilo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka.
Ker torej uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo upnice na podlagi določbe 2.točke 365. člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.