Jedro

Predlog za obnovo postopka, ki ga vloži delavec (ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita) sam, je potrebno zavreči, saj gre za izredno pravno sredstvo, v katerem je obvezno zastopanje po odvetniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožnika za obnovo postopka, ki je bil končan s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelek v Kranju opr. št. Pd 443/2002 z dne 15. 4. 2003 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 996/2003 z dne 31. 3. 2005, zavrglo.

Zoper takšen sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da predlogu za obnovo postopka ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi oziroma odpravi. V pritožbi navaja, da je bila pozvana, da predlog za obnovo postopka vloži po pooblaščencu odvetniku in glede na ta poziv je sodišču predložila pooblastilo za zastopanje odvetnice v postopku obnove in s tem potrdila, da je predlog za obnovo postopka vložila upravičena oseba, odvetnica. Na tem pooblastilu je namreč izrecni tekst, ki določa, da odvetnica zastopa tožnico v vseh pravnih stvareh, torej v konkretnem primeru tudi pri vložitvi predlaga za obnovo postopka. Res je, da odvetnica ni podpisala oziroma ožigosala samega predloga za obnovo postopka, vendar zaradi zgoraj navedenih dejstev, to ni razlog, da se ne bi štelo, da je predlog za obnovo postopka vložila upravičena oseba, torej odvetnica. Že s predložitvijo pooblastila za zastopanje po odvetnici se šteje, da je tožnica zahtevo izpolnila, saj nenazadnje s predložitvijo pooblastila potrjuje edino dejanje v tem pravnomočno končanem postopku, to je vložitev predloga za obnovo postopka. V kolikor pa sodišče vztraja, da mora biti predlog za obnovo postopka podpisan in žigosan še s strani odvetnice, naj sodišče zahteva, da odvetnica predlog za obnovo postopka dopolni s svojim podpisom in žigom, ne pa da predlog zato zavrže. Prereka pa tudi vsebinsko odločitev in navaja, da je zmotno, da jo je v postopku pred višjim sodiščem zastopala J.E., ki je imela pravosodni izpit, saj jo je ves čas do pravnomočnosti postopka zastopal A.P., ki je bil brez pravosodnega izpita. To je tožnica izvedela šele 20. 4. 2008, zato tudi predlaga obnovo postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni storilo in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 5. 2008 opozorilo tožnico, da lahko predlog za obnovo postopka vloži stranka po pooblaščencu, ki je odvetnik in jo tudi opozorilo, da bo predlog za obnovo postopka, če ga ne bo vložila po odvetniku, s sklepom zavrglo. Tožnica v danem roku 15 dni ni vložila predloga za obnovo postopka po odvetniku, zato je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka zavrglo. Sodišče je dne 29. 5. 2008 prejelo le pooblastilo, s katerim tožnica pooblašča odvetnico M.R. za dajanje pravne pomoči, vendar pa njena pooblaščenka ni vložila predloga za obnovo postopka. Tako je v spisu ostal le predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila in podpisala tožnica sama. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da pooblastila z dne 29. 5. 2008, ki ga je tožnica dala odvetnici M.R., ne more šteti, da je predlog za obnovo postopka vložen po pooblaščencu. Le priglasitev pooblastila tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne pomeni, da je vložen predlog za obnovo postopka.

Pravilno je sodišče prve stopnje uporabilo določbo 86. člena ZPP in poudarilo, da sta obnova in revizija izredni pravni sredstvi, ki jih lahko vloži le pooblaščeni odvetnik. Odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka je posledica določbe 3. odstavka 86. člena ZPP, ki jo je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi povzelo. Sodišče bi moglo upoštevati vlogo tožnice le v primeru, če bi izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ker je obnovo postopka vložila stranka sama in ne po odvetniku, zato jo je pravilno z načelom pomoči prava neuki stranki pred tem opozorilo na to procesno omejitev oziroma na pravne posledice njenega neupoštevanja, skladno z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. Up-736/2004-19 z dne 19. 11. 2006 (Ur. l. RS, št. 127/2006). Čeprav je z zakonom določeno obvezno zastopanje v postopku izrednih pravnih sredstev (tudi obnovi postopka) po odvetniku, razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, je nosilec procesnih pravic, tudi pravice do obnove, stranka in ne odvetnik. Vendar pa lahko stranka veljavno vloži obnovo postopka samo po odvetniku (odvetnik jo vloži v imenu stranke). Obnove postopka, ki jo je vložila stranka sama, namreč ni mogoče "spremeniti" v obnovo, sestavljeno po odvetniku. Odvetnik bi namreč predlog za obnovo postopka stranke lahko opremil le s svojim imenom in žigom, vendar bi vsebinsko to še vedno ostal predlog za obnovo postopka, ki ga je napisala stranka sama (smiselno enako tudi Galič v Pravdnem postopku, zakon s komentarjem - prva knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 382 - 383). Po navedenem se izkaže, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za obnovo postopka, ki ga je tožnica vložila sama, zavrglo kot nedovoljen.

Ker pritožba tožeče stranke ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP kot tako zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.